Bela svetloba, kot jo vidimo, je sestavljena iz fotonov različnih valovnih dolžin, ki jih njihove oči zaznavajo kot različne barve.
Skupaj z razvojem ostale tehnologije se je začela razvijati tudi umetna svetloba, ki je dandanes nepogrešljiv del življenja.
Bela svetloba, kot jo vidimo, je sestavljena iz fotonov različnih valovnih dolžin, ki jih njihove oči zaznavajo kot različne barve. To je s svojimi eksperimenti dokazal Isaac Newton, vendar ni bil prepričan, ali je svetloba sestavljena iz delcev ali valovanja. Skupaj z razvojem ostale tehnologije se je začela razvijati tudi umetna svetloba, ki je dandanes nepogrešljiv del življenja.
Zakaj je problem resničen
Bela svetloba, kot jo vidimo, je sestavljena iz fotonov različnih valovnih dolžin, ki jih njihove oči zaznavajo kot različne barve. To je s svojimi eksperimenti dokazal Isaac Newton, vendar ni bil prepričan, ali je svetloba sestavljena iz delcev ali valovanja. To, da je svetloba lahko tudi elektromagnetno valovanje, je leta 1802 pokazal Thomas Young.
Vidna svetloba oziroma vidni spekter je del razpona elektromagnetnega valovanja med 400 in 700 nm, ki ga ljudje lahko vidimo, zahvaljujoč njihovim očem. Oči imajo ogromno »sestavnih delov«, toda najpomembnejši del so fotoreceptorji, ki delujejo skupaj z možgani, da elektromagnetno valovanje pretvorijo v sliko, ki jo vidimo. Sončna svetloba nam je nekaj samoumevnega, saj so od nje praktično odvisni.
Metoda
Skupaj z razvojem ostale tehnologije se je začela razvijati tudi umetna svetloba, ki je dandanes nepogrešljiv del življenja. Omogoča nam popoln nadzor nad jakostjo, pa tudi nad barvno temperaturo svetlobe, ki lahko ima različne vplive na človeka. Kot vsaka stvar ima tudi umetna svetloba svoje prednosti in slabosti.
Svetloba z nizko (toplo) barvno temperaturo lahko vzbudi občutke veselja, vendar je lahko naporna za oči. Svetloba z visoko (hladno) barvno temperaturo je lahko očem prijetnejša in vzpodbuja budnost, kar pa lahko negativno vpliva na spanje. Umetna svetloba je nepogrešljiva tudi pri fotografiji, saj je veliko primerov, ko bi fotografiranje brez umetne svetlobe bilo na meji nemogočega ali popolnoma nemogoče.
Fotografi so v zgodnjih časih uporabljali vse od sveč (ki so bile prešibke) do bliskavic v prahu, ki so bile v bistvu eksploziv in tudi zelo nevarne. Za tem se je tehnologija hitro razvila in pojavile se so prve bliskavice, ki niso zahtevale pirotehnike ali ognja nasploh. Umetna svetloba se lahko v fotografiji uporabi na mnogo različnih načinov, od preprostega dosvetljevanja pa vse do tega, da je celotna fotografija osvetljena le z umetno svetlobo.
Ker umetna svetloba nudi obilo nadzora, omogoča, da fotografi to izkoristijo v svojo prid ter s tem na fotografiji prikažejo specifično vzdušje. Specifično vzdušje pa lahko pusti tudi določen vtis na gledalca, ki je lahko, odvisno od primera, pozitiven ali negativen. Čeprav se nam morda zdi, da je umetna svetloba že zelo napredovala, lahko nekateri ljudje kljub temu prepoznajo razliko med fotografijo, osvetljeno z umetno svetlobo, ter fotografijo, osvetljeno z naravno svetlobo.
Kaj je nastalo
Objavljeno 30. 8. 2023 · licenca CC BY-NC 4.0 (besedilo in PDF diplomskega dela; fotografije in videi © Academia) · izvirna objava: academia.si.
Slike, sheme in zaslon
Še iz programa Medijska produkcija
Vgradnja centralno nadzornega sistema za izboljšanje učinkovitosti klimata
Avtomatizacija mehanskega procesa prenašanja kosov z uporabo industrijskega robota
Analiza in optimizacija postopka vzdrževanja strojne opreme v hidroelektrarni
Želite v dveh letih narediti tak projekt?
Pustite e-pošto. V enem delovnem dnevu dobite osebni odgovor karierne svetovalke: ali je modul pravi za vas, kako se prizna vaša služba kot praksa in koliko stane – plus predmetnik, urnik in cenik.
Go Higher.