Osrednji namen naloge je bil ugotoviti, ali je mogoče s prosto dostopnimi orodji in osnovno fotografsko opremo zgraditi virtualno scenografijo, ki bi prepričljivo nadomestila snemanje na realni lokaciji.
V teoretičnem delu je opredelil virtualno produkcijo kot sodobni produkcijski pristop, opisal njen zgodovinski razvoj in tri prevladujoče pristope, nato pa predstavil fotogrametrijo kot metodo tridimenzionalne rekonstrukcije resničnega sveta.
Rezultat je nato primerjal z referenčnimi posnetki realnih lokacij in vizualno prepričljivost ocenil po štirih vnaprej določenih merilih.
Avtor v diplomski nalogi je raziskal uporabo fotogrametrije za ustvarjanje virtualnih scenografij v videoprodukciji. Osrednji namen naloge je bil ugotoviti, ali je mogoče s prosto dostopnimi orodji in osnovno fotografsko opremo zgraditi virtualno scenografijo, ki bi prepričljivo nadomestila snemanje na realni lokaciji. V teoretičnem delu je opredelil virtualno produkcijo kot sodobni produkcijski pristop, opisal njen zgodovinski razvoj in tri prevladujoče pristope, nato pa predstavil fotogrametrijo kot metodo tridimenzionalne rekonstrukcije resničnega sveta. Rezultat je nato primerjal z referenčnimi posnetki realnih lokacij in vizualno prepričljivost ocenil po štirih vnaprej določenih merilih. Ugotovil je, da je s prosto dostopnimi orodji mogoče doseči visoko stopnjo vizualne prepričljivosti, vendar je rezultat odvisen od obsega in gostote zajema, ne pa od lastnosti glavnih materialov.
Zakaj je problem resničen
Avtor v diplomski nalogi je raziskal uporabo fotogrametrije za ustvarjanje virtualnih scenografij v videoprodukciji. Osrednji namen naloge je bil ugotoviti, ali je mogoče s prosto dostopnimi orodji in osnovno fotografsko opremo zgraditi virtualno scenografijo, ki bi prepričljivo nadomestila snemanje na realni lokaciji. Problem je prepoznal v razkoraku med profesionalno prakso, ki se opira na drago specializirano tehnologijo in visoke proračune, ter možnostmi neodvisne produkcije, kjer so sredstva omejena, oprema skromnejša, ekipa pa majhna ali celo enočlanska.
Metoda
V teoretičnem delu je opredelil virtualno produkcijo kot sodobni produkcijski pristop, opisal njen zgodovinski razvoj in tri prevladujoče pristope, nato pa predstavil fotogrametrijo kot metodo tridimenzionalne rekonstrukcije resničnega sveta. Obravnaval je njeno uporabo v filmski in medijski produkciji, primerjal programska orodja, ki so na voljo za fotogrametrični zajem, ter utemeljil izbiro orodja za svoj eksperiment. V praktičnem delu je izvedel eksperiment, pri katerem je z digitalnim fotoaparatom fotogrametrično zajel dva objekta.
Iz fotografij je v programu RealityScan rekonstruiral tridimenzionalna modela, ju očistil in optimiziral ter v pogonu Unreal Engine 5 sestavil v virtualno scenografijo. Pred zelenim ozadjem je posnel tudi osebo in jo s kompozitingom vstavil v sceno.
Kaj je nastalo
Rezultat je nato primerjal z referenčnimi posnetki realnih lokacij in vizualno prepričljivost ocenil po štirih vnaprej določenih merilih. Ugotovil je, da je s prosto dostopnimi orodji mogoče doseči visoko stopnjo vizualne prepričljivosti, vendar je rezultat odvisen od obsega in gostote zajema, ne pa od lastnosti glavnih materialov. V celoti zajeti objekt je dosegel višje ocene od delno zajetega.
Pri slednjem je bila tekstura manj ostra, ker je mu namenil manj časa in manj bližnjih posnetkov. Kot največja prednost se je izkazala fleksibilnost v postprodukciji, saj je iz istega modela brez vračanja na lokacijo ustvaril različne kadre, osvetlitve in gibanja kamere. Pristop se je izkazal tudi za stroškovno dostopnega, saj je uporabil izključno brezplačne programe in opremo, ki je jo že imel, zahteval pa je precejšen, a enkraten vložek v učenje.
Objavljeno 20. 8. 2026 · licenca CC BY-NC 4.0 (besedilo in PDF diplomskega dela; fotografije in videi © Academia) · izvirna objava: academia.si.
Slike, sheme in zaslon
Video avtorja (YouTube, brez piškotkov do predvajanja).
Še iz modula Video produkcija
Uporaba umetne inteligence pri snemanju in produkciji videa
Vloga kratkih izobraževalnih videov na socialnih omrežjih pri oblikovanju osebne blagovne znamke na področju fitnesa
Od ustanovitve do danes: Dokumentarni pogled na rast kulturnega društva
Želite v dveh letih narediti tak projekt?
Pustite e-pošto. V enem delovnem dnevu dobite osebni odgovor karierne svetovalke: ali je modul pravi za vas, kako se prizna vaša služba kot praksa in koliko stane – plus predmetnik, urnik in cenik.
Go Higher.