Online informativni dan 26. 11. 2026 ob 18.00 – študij ob delu, cena, štipendije. Rezervirajte mesto →
Academia
Diplomsko delo 2017Ekonomistkomuniciranje · mobilni telefon · nadzor

Uporaba mobilnega telefona med delovnim časom

V dobi informacijske tehnologije so le redki, ki ne uporabljajo mobilnega telefona.

Martina Domjanićdiplomantka, Ekonomist · zagovor oktober 2017Mentor: Uroš Vračko · mentor v podjetju: Breda Prah
VrstaDiplomsko deloEkonomist
Področjekomuniciranje, mobilni telefon, nadzor
MentorUroš Vračkomentor v podjetju: Breda Prah
Obseg48 straniPDF 2,15 MB
ZagovorOktober 2017objavljeno 2. 10. 2017
V 30 sekundah
Vprašanje

Zaradi svojih prednosti, kot sta prenosljivost in nenehna dosegljivost, je postal nepogrešljiv predmet vsakdanjega življenja in ga uporabljamo za najrazličnejše namene in ne zgolj za komuniciranje. Mobilne telefone ne uporabljamo le v njihovem privatnem življenju, ampak tudi med delovnim časom. …

Metoda

S pojavom interneta se so razvila raznolika socialna omrežja, katerih pomembna značilnost je, da omogočajo interakcije med posamezniki ne glede na geografske, časovne in materialne danosti.

Ugotovitev

Več kot polovica sodelujočih v raziskavi je potrdila redno uporabo mobilnega telefona tudi med delovnim časom, še tretjina pa je odgovorila, da mobilni telefon med delovnim časom uporabljajo včasih.

V dobi informacijske tehnologije so le redki, ki ne uporabljajo mobilnega telefona. Zaradi svojih prednosti, kot sta prenosljivost in nenehna dosegljivost, je postal nepogrešljiv predmet vsakdanjega življenja in ga uporabljamo za najrazličnejše namene in ne zgolj za komuniciranje. Mobilne telefone ne uporabljamo le v njihovem privatnem življenju, ampak tudi med delovnim časom. Namen, ki si so ga postavili v diplomskem delu, torej raziskati mobilne naprave in njihovo uporabo na delovnem mestu, je dosežen. S pojavom interneta se so razvila raznolika socialna omrežja, katerih pomembna značilnost je, da omogočajo interakcije med posamezniki ne glede na geografske, časovne in materialne danosti. Iz raziskave izhaja, da le manjši odstotek, nekoliko več kot ena desetina udeležencev raziskave, mobilnega telefona med delovnim časom ne uporablja.

Zakaj je problem resničen

V dobi informacijske tehnologije so le redki, ki ne uporabljajo mobilnega telefona. Zaradi svojih prednosti, kot sta prenosljivost in nenehna dosegljivost, je postal nepogrešljiv predmet vsakdanjega življenja in ga uporabljamo za najrazličnejše namene in ne zgolj za komuniciranje. Mobilne telefone ne uporabljamo le v njihovem privatnem življenju, ampak tudi med delovnim časom. Namen, ki si so ga postavili v diplomskem delu, torej raziskati mobilne naprave in njihovo uporabo na delovnem mestu, je dosežen.

Glede cilja diplomskega dela, ali uporaba mobilnih naprav na delovnem mestu vpliva na opravljeno delo, se pravi na način, da delo ni opravljeno v skladu z delovnimi zadolžitvami, rezultati raziskave kažejo na to, da uporaba mobilnih telefonov v zasebne namene med delovnim časom ne vpliva bistveno na obseg in kvaliteto opravljenega dela. Po letu 1977 se je mobilna telefonija v Sloveniji zelo razširila. Novejši statistični podatki kažejo, da je v Sloveniji že več kot 2.300.000 uporabnikov mobilnega omrežja in da število iz leta v leto narašča.

Osnovni značilnosti mobilne telefonije, to sta prenosljivost, neprestana dosegljivost, sta tisti, ki ljudi spodbuja k nakupu.

Metoda

S pojavom interneta se so razvila raznolika socialna omrežja, katerih pomembna značilnost je, da omogočajo interakcije med posamezniki ne glede na geografske, časovne in materialne danosti. To posamezniku omogoča vzpostavljanje in ohranjanje stikov z osebami, s katerimi sicer nikoli ne bi mogel stopiti v stik. Med glavne prednosti socialnih omrežij sodijo enostavno, hitro in brezplačno dostopanje do različnih vsebin in do velikega števila oseb.

Posameznik lahko s pomočjo dostopanja do socialnih omrežij zadovolji interese po druženju in komuniciranju z znanimi in neznanimi osebami, po zabavi, po pridobivanju informacij ter po promoviranju svojih znanj in izkušenj. Pomembne slabosti socialnih omrežij so velika izpostavljenost uporabnika, vdiranje v zasebnost, težka preverljivost resničnosti informacij in vsebin. Z razširjenostjo uporabe mobilnih telefonov se je dostopanje do socialnih omrežij zelopoenostavilo. Vsebine in informacije, ki so na socialnih omrežij dostopne, so zabavne, izobraževalne in poklicne.

Socialna omrežja lahko izkoristimo tudi za trženje in prodajo izdelkov ter storitev. Tudi statistični podatki potrjujejo razširjenost uporabe interneta in s tem tudi socialnih omrežij, saj je v začetku leta 2016 kar 75 % ljudi starih od 16 do 75 let bilo uporabnikov interneta. Socialna omrežja posameznikom omogočajo vzpostavitev podpirajočih medsebojnih odnosov, ki pa se od običajnih medsebojnih odnosov razlikujejo po tem, da gre bolj za povezanost kot za odnos in so bolj površinski in brezosebni. Poleg prednosti in številnih pozitivnih vidikov uporabe socialne omrežij ni možno spregledatinegativnih posledic, če uporaba preraste v odvisnost. Mobilne telefonske naprave ne uporabljamo zgolj v zasebnem času in prostoru, temveč tudi v javnosti, kjer se pač nahajamo.

Pri tem pride do prepletanja med zasebnim in javnim, saj njihove osebne vsebine postanejo dostopne drugim osebam, ki so slučajno ob njihovi uporabi mobilnega telefona navzoče. Istočasno so zasebne vsebine drugih oseb dostopne nam, ko so, ne da bi to v resnici hoteli, priče pogovorom drugih oseb. Da gre za pomembno tematiko potrjuje dejstvo, da je pravica do zasebnosti ena izmed temeljnih človekovih pravic. Prav tako ne gre spregledati dejstva, da se ob vsaki uporabi mobilnih oziroma elektronskihnaprav shranjujejo podatki v obliki tako imenovanih elektronskih sledi. Ne le da se vse njihove aktivnosti, ki jih opravimo s pomočjo elektronskih naprav, nehote zabeležijo, se določeni podatki zbirajo tudi z določenim namenom.

Vedno naprednejše elektronske naprave omogočajo tudi več nadzora nad uporabniki. Uporaba mobilnih naprav med delovnim časom omogoča uporabnikom učinkovito usklajevanje dela, družinskega življenja in prostega časa. Uporaba mobilnih naprav v zasebne namene med delovnim časom je odvisna od vrste dela in delovnih nalog, od intenzivnosti in zahtevnosti dela pa tudi od odnosa uporabnika do dela. Delodajalci imajo zaradi zaščite lastnega telekomunikacijskega sistema oziroma delovnih sredstev pravico do nadzora uporabe službenih sredstev za zasebne namene, istočasno pa ima zaposleni pravico do zasebnosti in avtonomije.

Nujno je, da sta pravica delodajalca do zaščite njene lastnine in pravica delavca do zasebnosti usklajeni in da ena ne prevlada nad drugo. Iz raziskave izhaja, da je uporaba mobilnih telefonov izjemno razširjena, saj jih uporabljajo vsi anketiranci. Prav tako raziskava potrjuje visok delež tistih, ki redno uporabljajo socialna omrežja, med njimi prevladuje mlajša generacija, to so osebe v starostni skupini 22–30 let.

Kaj je nastalo

Več kot polovica sodelujočih v raziskavi je potrdila redno uporabo mobilnega telefona tudi med delovnim časom, še tretjina pa je odgovorila, da mobilni telefon med delovnim časom uporabljajo včasih. Iz raziskave izhaja, da le manjši odstotek, nekoliko več kot ena desetina udeležencev raziskave, mobilnega telefona med delovnim časom ne uporablja. Večina anketirancev je odgovorila, da zaradi uporabe mobilnega telefona med delovnim časom ne zaostaja s svojim delom in da zaradi uporabe mobilnega telefona med delovnim časom ne opravi manj dela. ¾ vseh sodelujočih je izrazilo mnenje, da njihovo delo zaradi pretiranega pogovarjanja po osebnem mobilnem telefonu ne trpi. Raziskava je potrdila eno postavljeno hipotezo, eno ovrgla, ene pa ni bilo možno niti potrditi niti ovreči. Večina udeležencev raziskave so pripadniki mlajše generacije.

Na zastavljeno vprašanje o uporabi socialnih omrežij jih je velika večina odgovorila pritrdilno, medtem ko je odstotek starejših anketirancev, ki uporabljajo socialna omrežja, nižji. Raziskava je ovrgla hipotezo, da je poglavitni razlog za nakup mobilnega telefona priljubljenost naprave med drugimi uporabniki, torej zlitje z okolico, saj so udeleženci kot najbolj pomembnem razlog za nakup mobilne naprave navedli funkcionalnost mobilne naprave. Kar se tiče tretje hipoteze iz mnenja sodelujočih v raziskavi izhaja, da uporaba osebnega mobilnega telefona med delovnim časom ne vpliva na kvaliteto in količino opravljenega dela.

Prenesite diplomsko delo48 strani · PDF 2,15 MB
Domjanić, M. (2017). Uporaba mobilnega telefona med delovnim časom. Diplomsko delo, Academia, višja strokovna šola, Maribor.
Prenesite PDF
komuniciranjemobilni telefonnadzorsocialna omrežjazasebnost

Objavljeno 2. 10. 2017 · licenca CC BY-NC 4.0 (besedilo in PDF diplomskega dela; fotografije in videi © Academia) · izvirna objava: academia.si.

Iz dela

Slike, sheme in zaslon

Zaposleni uporablja mobilni telefon na delovnem mestuZaposleni uporablja mobilni telefon na delovnem mestuSimbolična fotografija (Pixabay, StartupStockPhotos)
Sorodni projekti

Še iz programa Ekonomist

Vsi diplomski projekti →
Vpis · Ekonomist

Želite v dveh letih narediti tak projekt?

Pustite e-pošto. V enem delovnem dnevu dobite osebni odgovor karierne svetovalke: ali je modul pravi za vas, kako se prizna vaša služba kot praksa in koliko stane – plus predmetnik, urnik in cenik.

Go Higher.
Osebni odgovor po e-pošti v enem delovnem dnevu. Brez spama; s pošiljanjem se strinjate s politiko zasebnosti.
Preden greste

Pošljemo vam predmetnik, potek študija ter možnosti financiranja in štipendij.

Brez klicev, brez spama. Ena e-pošta z vsem, kar potrebujete za odločitev, in povabilom na predavanje.

S pošiljanjem se strinjate, da vas Academia kontaktira po e-pošti ali telefonu. Zasebnost · odjava kadar koli.