Online informativni dan 26. 11. 2026 ob 18.00 – študij ob delu, cena, štipendije. Rezervirajte mesto →
Academia
Diplomsko delo 2022Medijska produkcijabarvna temperatura · barvni prostor · fotoaparat

Vpliv barvne temperature na fotografiji na človeka

Pri tiskani obliki uporabljamo subtraktivni (odštevalni) barvni prostor – CMYK barvni prostor, ki je sestavljen iz cian, magnetne in rumene barve.

Barbara Kardošdiplomantka, Medijska produkcija · zagovor september 2022Mentor: Rajko Bizjak · mentor v podjetju: Ludvik Rogan
VrstaDiplomsko deloMedijska produkcija
Področjebarvna temperatura, barvni prostor, fotoaparat
MentorRajko Bizjakmentor v podjetju: Ludvik Rogan
Obseg55 straniPDF 2,38 MB
ZagovorSeptember 2022objavljeno 14. 9. 2022
V 30 sekundah
Vprašanje

Poznamo dve vrsti barv: tople barve (rdeča, oranžna, rumena), ki imajo nizko temperaturo in nizko energijo, dolgo valovno dolžino ter nizko frekvenco, in hladne barve (zelena, modra, vijolična) ki so nasprotje toplim barvam; njihova temperatura in energija sta visoki, valovna …

Metoda

Pri tiskani obliki uporabljamo subtraktivni (odštevalni) barvni prostor – CMYK barvni prostor, ki je sestavljen iz cian, magnetne in rumene barve.

Ugotovitev

Poznamo dve vrsti barv: tople barve (rdeča, oranžna, rumena), ki imajo nizko temperaturo in nizko energijo, dolgo valovno dolžino ter nizko frekvenco, in hladne barve (zelena, modra, vijolična) ki so nasprotje toplim barvam; njihova temperatura in energija sta visoki, valovna dolžina je kratka, frekvenca pa visoka. Pri tiskani obliki uporabljamo subtraktivni (odštevalni) barvni prostor – CMYK barvni prostor, ki je sestavljen iz cian, magnetne in rumene barve.

Zakaj je problem resničen

Poznamo dve vrsti barv: tople barve (rdeča, oranžna, rumena), ki imajo nizko temperaturo in nizko energijo, dolgo valovno dolžino ter nizko frekvenco, in hladne barve (zelena, modra, vijolična) ki so nasprotje toplim barvam; njihova temperatura in energija sta visoki, valovna dolžina je kratka, frekvenca pa visoka.

Metoda

Pri tiskani obliki uporabljamo subtraktivni (odštevalni) barvni prostor – CMYK barvni prostor, ki je sestavljen iz cian, magnetne in rumene barve. Aditivni (seštevalni) barvni prostor – RGB, ki je sestavljen iz rdeče, zelene in modre barve pa uporabljamo na monitorjih, televizorjih in digitalnih fotoaparatih, skratka na vseh digitalnih medijih za prikazovanje fotografije. Enota kelvin je označena na sijalkah oziroma svetilih in nam pove pomemben podatek o sestavi spektra sijalke.

Barvno temperaturo izražamo v kelvinih in jo označimo s K. Delta E (∆E) nam pove vrednost oziroma točnost barv na reprodukciji. Preciznost barv po delta E je definirana tako, da ko svetloba pride do predmeta, predmet del svetlobe absorbira, ostanek svetlobe pa se odbije do njihovega očesa. Ko pogledamo predmet, se svetlobni valovi reflektirajo in predstavljajo oziroma določajo, katero barvo bodo takrat videli.

Delta E je oznaka za barvno razliko dveh barv izraženih s koordinatami barvnega prostora. Čim nižja je vrednost ∆E, bolj natančna je reprodukcija barv. Pomen Delta E je razlika barvnega občutka.

CRI (Ra) nam predstavlja indeks barvnega ujemanja, pomeni pa povprečno vrednost ujemanja. Pri višji vrednosti CRI (Ra) je ujemanje večje, pri nižji pa ujemanja skoraj ni. TLCI prikazuje obliko barvnega indeksa, pri katerem je podan poudarek na barvi kože. Vsak fotoaparat ima različen senzor, ki se individualno odziva – reakcija na svetila in vire svetlobe.

S pomočjo spektrometra lahko izmerimo svetlobo, ki nam prikaže meritve CRI in lahko vidimo posamično vrednost barvnega ujemanja za referenčne barve v spektru, kar pa nam ne pove, kako bo te barve uporabil njihov senzor na napravi oziroma na aparatu. Pri nakupu vsakega posameznega fotoaparata moramo natanko vedeti, za kaj ga bodo uporabili v praksi, saj to določajo ključna merila, ki so: arhitektura, senzor, uporabnost, robustnost, kakovost fotografije, teža in napajalnik. Velik pomen pri izbiri novega fotoaparata predstavlja tudi področje uporabe naprave, na primer fotografiranje narave, uporaba v ateljeju oziroma v studiu ali pa podvodno fotografiranje, za katero sta potrebni še dodatna posebna oprema in zaščita.

Kaj je nastalo

Prenesite diplomsko delo55 strani · PDF 2,38 MB
Kardoš, B. (2022). Vpliv barvne temperature na fotografiji na človeka. Diplomsko delo, Academia, višja strokovna šola, Maribor.
Prenesite PDF
barvna temperaturabarvni prostorfotoaparatfrekvencakelvin

Objavljeno 14. 9. 2022 · licenca CC BY-NC 4.0 (besedilo in PDF diplomskega dela; fotografije in videi © Academia) · izvirna objava: academia.si.

Iz dela

Slike, sheme in zaslon

Vpliv barvne temperature na fotografiji na človekaVpliv barvne temperature na fotografiji na človeka
Vpliv barvne temperature na fotografiji na človekaVpliv barvne temperature na fotografiji na človeka
Vpliv barvne temperature na fotografiji na človekaVpliv barvne temperature na fotografiji na človeka
Sorodni projekti

Še iz programa Medijska produkcija

Vsi diplomski projekti →
Vpis · Medijska produkcija

Želite v dveh letih narediti tak projekt?

Pustite e-pošto. V enem delovnem dnevu dobite osebni odgovor karierne svetovalke: ali je modul pravi za vas, kako se prizna vaša služba kot praksa in koliko stane – plus predmetnik, urnik in cenik.

Go Higher.
Osebni odgovor po e-pošti v enem delovnem dnevu. Brez spama; s pošiljanjem se strinjate s politiko zasebnosti.
Preden greste

Pošljemo vam predmetnik, potek študija ter možnosti financiranja in štipendij.

Brez klicev, brez spama. Ena e-pošta z vsem, kar potrebujete za odločitev, in povabilom na predavanje.

S pošiljanjem se strinjate, da vas Academia kontaktira po e-pošti ali telefonu. Zasebnost · odjava kadar koli.