Vzajemni skladi kot dolgoročna oblika varčevanja fizičnih oseb

Kaj je nastalo

Rezultati ankete so tudi grafično predstavljeni in komentirani. Ugotovili so, da so naložbe v vzajemne sklade vedno bolj zanimive, predvsem zato, ker ob relativno visoki varnosti ponujajo tudi višje donose. Namenjene pa so vsem tistim, ki nimajo dovolj časa ali znanja, da bi sami trgovali z vrednostnimi papirji.

Iz tega razloga so tu upravljavci vzajemnih skladov, ki skrbijo, da so naložbe varne in da kljub nihanjem vrednosti delnic ne izgubljajo na vrednosti. Teoretični del diplomske naloge zajema opredelitev vzajemnih skladov. Najprej so opredelili osnovne značilnosti vzajemnih skladov, kako le – ti delujejo in na koncu še njihovo klasifikacijo glede na vrsto naložb.

Iz diplomske naloge je razvidno, da obstaja veliko različnih vrst vzajemnih skladov, ki imajo različen način nalaganja sredstev, in ki so tudi temu primerno različno tvegani za vlagatelje. Nekateri od njih so primerni zgolj za zelo dobre poznavalce, medtem ko jih je kar precej kot npr. obvezniški ali mešani namenjenih tudi tistim, ki ne želijo preveč tvegati, ampak kljub temu doseči višji donos za svoje prihranke. V nadaljevanju pa se so osredotočili na zakonodajo, ki določa poslovanje vseh DZU.

Ker je celotna zakonodaja preobširna, je izbranih in predstavljenih zgolj nekaj najbolj zanimivih izvedbenih aktov. Zanimalo nas je, na kakšen način se lahko sploh tržijo in oglašujejo vzajemni skladi. Zakonodaja zelo natančno določa pogoje, prav tako pa tudi, kdo in kje jih lahko trži in kako morajo biti opremljena mesta, kjer se trženje opravlja.

Drugi akt govori o tem, kako mora biti narejeno letno poročilo posameznega vzajemnega sklada, katere računovodske izkaze mora DZU pripraviti polletno in letno in kako se izračunava vrednost enote premoženja (VEP) sklada. Sklep o naložbah vzajemnih skladov predstavi kako lahko DZU nalagajo sredstva in kateri so tisti trgi, na katerih lahko poslujejo. DZU mora tudi za vsak posamezen sklad predložiti ATVP poročilo o obvladovanju tveganj, kar še dodatno ščiti vlagatelje pred morebitno izgubo naloženih sredstev.

Zakonodaja tudi določa, kako se izračunavajo celotni stroški poslovanja vzajemnega sklada in kateri so stroški, ki se pri tem pojavljajo. To je dejansko zanimivo tudi za vse vlagatelje in te podatke mora DZU tudi primerno hraniti in morajo biti vedno na razpolago javnosti. Pomembna je vsebina prospekta in izvlečka prospekta posameznega vzajemnega sklada, ki mora tudi biti na razpolago na vseh vpisnih mestih.

Za konec so izbrali še akt, ki govori o tem, na kakšen način in v katerih primerih je DZU dolžna poročati ATVP o pomembnih spremembah pri poslovanju vzajemnih skladov. V predstavitvi DZU X, o kateri govori diplomska naloga, so najprej predstavljeni zgodovina, vrednote in cilji, ki jih želi doseči s svojim poslovanjem. Nato sledi podrobnejša predstavitev vseh desetih vzajemnih skladov, ki jih upravlja.

V raziskovalnem delu so opravili anketo med stotimi naključno izbranimi anketiranci, katerim so postavili 15 vprašanj, s katerimi so poskušali ugotoviti, če sploh vedo, kaj so vzajemni skladi. V nadaljevanju nas je zanimalo, če varčujejo v vzajemnih skladih in tiste, ki varčujejo, so tudi povprašali o razlogih varčevanja. Zanimal nas je vzrok, zakaj ostali ne varčujejo v vzajemnih skladih.

Večina se jih žal ni opredelila, kar nekaj pa se jih boji, da bi vložena sredstva izgubili. Na vprašanje, koliko časa so pripravljeni varčevati, jih je večina odgovorila, da od 5 do 8 let, kar 68 % pa jih je prepričanih, da so tovrstne naložbe tvegane. Anketni vprašalnik je vseboval tudi vprašanja o poznavanju DZU X in njegovih vzajemnih skladov ter njihovih značilnostih.

Ugotovili so, da je velika večina anketiranih že slišala za vzajemne sklade, da jih tudi nekaj varčuje v njih predvsem zaradi večjega donosa. Prav tako pa so že skoraj vsi slišali za DZU X, od tega večina v banki. Na koncu ankete jih so povprašali še po spolu, starosti in izobrazbi.

Sodelovalo je več žensk kot moških, večina jih je imela izobrazbo V. stopnje, po starosti pa jih je bilo največ v skupini od 25 do 40 let. Na koncu diplomske naloge je na kratko opisan davčni vidik naložb v vzajemne sklade, ki je tudi pomemben vidik naložb, saj je bolje, če se varčuje dalj časa, ker je potem manjša stopnja davka na dosežen dobiček. V času nastajanja te diplomske naloge se je v svetu začela recesija, ki je prinesla velik padec cen delnic in s tem tudi velike izgube vlagateljev.

Vsak dan znova so negativno presenečeni ob prebiranju finančnih podatkov, pa tudi zaradi upadanja potrošnje in s tem seveda posledično zmanjševanja proizvodnje in žal tudi odpuščanja zaposlenih. Upajmo, da bo v dobro vseh, ki vlagamo bodisi v delnice bodisi v vzajemne sklade, čimprej posijalo nekaj sonca in se bo recesija vsaj umirila, če se že ne bo kmalu obrnila v konjukturo.