David in LeicaM6 na Dunaju

15

Dunaj, kot vsi vemo, je ogromno mesto in takšna mesta imajo lahko veliko skritih kotičkov.

To je tudi Westbahnstraße 40. Prostor, kjer se nahaja Leica vintige shop, westlicht in prostori s fotografskimi studii za fotografiranje izdelkov, ki jih potrebuje trgovina.

Prijatelj, ki je tam zaposlen, mi je pokazal tale del mesta in takoj sem ga vzljubil, saj je bil
miren in vseeno zelo blizu centra mesta. In najpomembnejše, gostil je ogromno trgovin s
fotografsko opremo.

Od rabljenih starih filmskih fotoaparatov do najnovejših modelov, ki jih
zasledimo v novicah. Lahko si našel vse. Tako ni bilo presenečenje za nikogar, ko sem
izkazal željo po opravljanju prakse pri njem. Po nekaj pogovorih, obisku firme in studiev,
sem se hitro ponovno znašel na vlaku za Dunaj in s pogodbo za delo.

Začetni vtisi so bili super. Od zelo prijaznih sodelavcev do zelo prijetnega delovnega okolja. Možnost, sproščenega dela s kolegi, ki ti z veseljem pomagajo in dajo kakšen nasvet, je za novinca na podjetju zlata vredno. Nisem potreboval preveč navodil, da sem lahko pomagal in asistiral pri fotografiji izdelkov namenjenih za spletno prodajo in trgovino.

Po delu je pogosto sledilo še kakšno druženje s sodelavci. In s tem prijetno odkrivanje lepega mesta.

Kljub temu da sem Dunaj že velikokrat obiskal, sem ga zdaj, ko sem začel delati v njem,
vzljubil še bolj. Zaradi športa Bike polo (Hardcourt bike polo) in udeležbe na mednarodnih
turnirjih, sem spoznal veliko igralcev iz Dunaja in drugih avstrijskih mest. Tako, da sem imel pomoč znancev v mestu, ki so mi lahko svetovali in pomagali. In seveda prijatelje s katerimi sem se lahko podružil, ko je bilo dela konec.

Delo, ki sem ga tam opravljal bi za marsikoga postalo zelo enolično in nezanimivo. Ampak
moja velika radovednost in zanimanje za fotografijo in fotografsko opremo nista bili nikoli potešeni. Tako sem vsak izdelek fotografiral z novim zanimanjem in ob tem spoznal vse možne modele fotoaparatov in kako se uporabljajo.

Po fotografiranju izdelkov je, preden sem jih poslal za objavo na spletni strani, sledilo še nekaj dokumentacije in obdelave fotografij.

Tako sem v dveh mesecih prakse fotografiral vse vrste fotoaparatov in objektivov.

S svojim mentorjem, ki ima veliko zbirko fotoaparatov vseh formatov, sva pogosto odšla na fotografski potep. Tako sem uspel tudi praktično spoznati in uporabiti različne fotoaparate. Eden izmed prvih, po katerem me je zasrbela roka je bila seveda Leica. Prav njo sem imel možnost peljati na sprehod. Leica M6 je bil model s katerim sem spoznaval tako imenovan »Leica čar« in po uporabi lahko rečem, da je resnično nekaj na tem. Gre za opremo s prijetno ergonomijo in odlične kvalitete. Leica s svojo preprostostjo omogoča neovirano in preprosto fotografiranje. Ne postane orodje fotografa, ampak del njega. Tako bi moralo biti z vsakim sistemov oziroma vsako kamero. Podoben občutek kot pri Leici sem dobil ob uporabi Fujifilma. Sistemom, ki ga uporabljam za osebno in profesionalno delo.

Delo na Dunaju me je postavilo v dejansko življenje fotografa. Fotografa, ki dela. Fotografa, ki ne sanja o onem in tistem in sedi doma in čaka, da ga bo dobra fotografija zadela v obraz.

Fotograf, ki se zjutraj zbudi, uredi in gre delat. In ko konča delo živi.

Vsem svetujem, da naj živijo. Najdi delo, hobi, krožek, nekaj kar te predstavi drugim in te z njimi poveže. Ne gre se samo za veze, ki jih imaš in s tem pridobiš. Gre se za prijatelje, ki jih dobiš, gre za obraze, ki jih lahko pripišeš pravo ime in se z njimi smejiš. Takšni obrazi so ti pripravljeni pomagati. In ti obrazi ti lahko ponudijo nove izkušnje in nova znanja, ki te
gradijo in popeljejo naprej na življenjski poti. Drugo, kar bi svetoval je, da izkoristite čim več možnosti, ki vam jih fakulteta ponudi. Brez podpore Višje strokovne šole Academia Maribor in programa Erasmus+, bi bil prikrajšan za to izkušnjo in to bi bilo neizmerno žalostno.

Gibaj se in si ne pozabi vzeti čas za ljudi.

Foto: David Pintarič – Dunaj mestni potepi s Leica M6