Kadrovska štipendija je štipendija, ki jo lahko podjetje nameni dijaku ali študentu. Ta je lahko v celoti financirana s strani podjetja, lahko pa podjetje kandidira tudi na razpisu za sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcu pri Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije.
“Tovrstna štipendija je v primerjavi s štipendijo, ki je delno financirana iz strani Javnih skladov Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, tako iz strani delodajalca kot tudi iz strani štipendista ugodnejša v veliko pogledih. Bistvena razlika v teh dveh segmentih kadrovskega financiranja je v temu, da so regulatorji pri štipendiji, ki je v celoti financirana iz strani delodajalca, precej milejši in lahko s tovrstno štipendijo zaobidemo večino pravil, ki jih določa druga vrsta kadrovskih štipendij. Po interpretaciji uslužbenke Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendij ima delodajalec pri sestavi Pogodbe o štipendiranju, ki izvira iz naslova 100 % samostojnega financiranja kadrovske štipendije, zelo proste roke. Pomemben regulator, ki ga je potrebno upoštevati, so samo finančne omejitve, ki določajo minimalne zneske za izplačilo štipendij. Slednji so določeni v 70. Členu zakona o štipendiranju (Zštip-1).” Vir: Mladipodjetnik.si
“Kadrovska štipendija, ki jo delodajalec uveljavlja za sofinanciranje, ne sme biti nižja od državne štipendije brez dodatkov za četrti dohodkovni razred kot je urejena v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.”
Kadrovsko štipendijo, ki je v celoti financirana iz strani delodajalca, se med štipendistom in delodajalcem določi s pogodbo o štipendiranju. Začetek veljavnosti te pogodbe ni vezan na določen časovni okvir, je pa priporočljivo, da se njen začetek uskladi z začetkom šolskega oz. študijskega leta (t.j. 1. september oz. 1. oktober). Ker pa je, kot že omenjeno v prvem odstavku tega članka, pogodbeno razmerje precej manj regulatorno omejeno, v pogodbo o štipendiranju ni potrebno vključevati klavzule, ki določa nujno zaposlitev štipendiranca po izteku štipendiranja. Prav tako ni potrebno upoštevati obvezne prakse v trajanju 160 ur / letno. Vir: Mladipodjetnik.si
Praksa (v kolikor se za njeno izvajanje pogodbeni stranki sporazumeta) je vezana na dogovor med strankama in se določi v poljubnem trajanju na mesečni oz. na letni ravni. V zvezi s stroški, ki so povezani z delom in lahko nastanejo ob opravljanju v pogodbi dogovorjene prakse, pa je pomembna določba, da je dijak / študent štipendist, ki opravlja prakso, upravičen do povračila teh stroškov, obenem pa se ta dohodek, skladno s 44. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2), ne sešteva v davčno osnovo od katere se odmeri dohodnina.
V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne vštevajo:
Glede dohodninskega obravnavanja kadrovske štipendije pa je pomembno tudi dejstvo, da se štipendija ne sešteva v davčno osnovo, v kolikor je njena višina v okvirih, ki jih za tovrstno štipendijo določa 106. člen Zakona o dohodnini (Zdoh-2). Vir: Mladipodjetnik.si
Kadrovska štipendija se lahko šteje kod davčno priznan odhodek do višine minimalne plače, ki v januarju 2016 znaša 790,73 EUR.
Vsa povračila, ki so povezana s študijem, se štejejo za del štipendije, vendar do višine minimalne plače.
Kadrovska štipendija, ki je podeljena za študij v tujini, se lahko šteje kot davčno priznan dohodek samo do višine minimalne plače povečane za 60 %. Vir: Data.si
Kadrovska štipendija ni obdavčena s prispevki ali drugimi dajatvami, torej je davkov prosta.
Pred dejanskim pričetkom vzpostavitve pogodbenega razmerja med delodajalcem in štipendistom pa je ne glede na to, ali se ima delodajalec namen prijaviti na razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij ali ne, potrebno izvesti obvezno prijavo v izmenjevalnico, kjer skladno z navodili, ki so objavljena na koncu članka, objavimo namero o izbiri kandidata za prejemanje kadrovske štipendije v določenem obdobju trajanja študija. Prijavnico se za vsakega kandidata izpolni le enkrat in velja do konca študija oz. do izpolnitve pogodbenih obveznosti, tako da ni potrebno ponovno prijavljanje konec vsakega leta. Novo obvestilo o nameri je potrebno le takrat, ko kandidat preide na višjo stopnjo izobraževanja (primer: iz 1. Bolonjske stopnje na 2. Bolonjsko stopnjo). Prav tako je lahko namera zasebna (ne objavimo je javno) ter dopušča možnost, da že imamo izbranega primernega kandidata.
Rok za oddajo potreb za študijsko leto 2016/2017 je 31. januar 2016.
Več: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije
Sofinanciranje znaša 50 % dodeljene in izplačane kadrovske štipendije, vendar največ v višini 30 % minimalne plače, to je približno 237,21 EUR.
Več: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije
Gostujoče predavanje
Višješolski študijski program Medijska produkcija
Izpolnite spodnji obrazec za prijavo v program. V roku enega dneva vam bomo posredovali vse potrebne informacije o vpisu.
Oblikovanje in izdelava:
Naložbo vavčer za digitalni marketing-izdelavo spletnih strani sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
