Visoka izobrazba prinese do dvakrat višjo plačo

Razlike med visoko in nižje izobraženimi najmanjše ob vstopu na trg dela - diplomant dobi pol več kot njegov srednješolski kolega

440

Slovenija je med državami OECD na vrhu po enakopravnosti pri plačah – ženske namreč zaslužijo 94 odstotkov plače moških, kar je precej več od povprečja OECD (80 odstotkov). Visoko izobraženi v Sloveniji plačajo občutno več davkov in socialnih prispevkov, kar nas uvršča na tretje mesto med državami OECD.

Najnovejša raziskava OECD o izobraževanju kaže, da visoko izobraženi starejši (od 55 do 64 let) zaslužijo 111 odstotkov višjo plačo kot njihovi nižje izobraženi kolegi (torej tisti, ki imajo manj kot srednješolsko izobrazbo). Precejšnja razlika je tudi med mlajšimi, ki šele vstopajo na trg dela, torej starimi od 25 do 34 let. Visoko izobraženi v tem starostnem razredu dobijo 42 odstotkov višjo plačo kot nižje izobraženi. Tolikšne razlike med plačami visoko in nižje izobraženih nas uvrščajo v sam vrh OECD držav. Sledijo nam Južna Koreja, Poljska, Grčija in na četrtem mestu Nemčija, medtem ko so na repu Irska, ZDA in Velika Britanija.

Najmanj z davki dušijo Dance

A medtem ko visoko izobraženi lahko pričakujejo precej višjo plačilo kot nižje izobraženi kolegi, raziskava OECD ugotavlja, da visoko izobraženi v Sloveniji plačajo tudi precej več davkov kot enako izobraženi v drugih državah OECD. Tako bo v Sloveniji v povprečju država za izobraževanje ženske (do vključno visokošolske izobrazbe) porabila 28 tisoč dolarjev, od nje pa bo potem v njeni delovni dobi prejela prek davkov, socialnih prispevkov in drugih dajatev 164 tisoč dolarjev.

Na vrhu po obdavčitvi visoko izobraženih so Belgijci, Irci in Slovenci, medtem ko najmanj davčno dušijo svoje državljane na Danskem, Švedskem in v Estoniji.

Še vedno največ zanimanja za družboslovne vede

Raziskava sicer še kaže, da se za visokošolsko izobraževanje odloči 70 odstotkov mladih, ki dokončajo srednješolsko izobrazbo. Sicer je med odraslimi Slovenci za zdaj 26 odstotkov takšnih, ki so bili vključeni v visokošolsko izobraževanje, kar je manj kot povprečje v državah OECD (32 odstotkov). Srednjo šolo sicer konča 96 odstotkov tistih, ki se vanjo vpišejo.

Ko se odločajo za visokošolsko izobraževanje, pa se jih največ, tretjina, odloči za družboslovne vede, ekonomijo in pravo. Slabo tretjino zanimajo naravoslovne vede, kot so strojništvo, računalništvo, gradbeništvo in podobno, medtem ko jih desetina izbere zdravstvo. Največ zanimanja za družboslovne študije je v Italiji. Finska pa ima med evropskimi državami članicami OECD največ študentov naravoslovnih ved, le petina se jih odloči za družboslovne smeri. Avstrijske študente pa bolj kot naravoslovne smeri zanimajo pedagoške, saj se za tak študij odloči kar slaba tretjina študentov.

stopnjazaposlitev_1411411283

Kako zaposljivi so visoko izobraženi

V povprečju terciarno izobraževanje slovenski študenti končajo pri 26. letih, kar nas uvršča v povprečje držav OECD. Rekorderji so Grki, ki na terciarnem izobraževanju vztrajajo kar 11 let.

Pri zaposlovanju se najbolj splača imeti visokošolsko izobrazbo na Norveškem, saj tam znaša stopnja zaposlitve za takšen kader 90 odstotkov. V Sloveniji je stopnja zaposlitve za visokošolsko izobražen kader 85-odstotna, medtem ko je v Avstriji in Nemčiji malenkost višja, in sicer znaša 87 oziroma 88 odstotkov.

Med izbranimi evropskimi državami članicami OECD imajo najmanj možnosti za zaposlitev nizko izobraženi v Sloveniji (47-odstotna stopnja zaposlenosti), več priložnosti pa imajo nizko izobraženi na Norveškem (65-odstotna stopnja zaposlenosti).

Finance.si

 

Download full insight