Primerjalna analiza mobilnih sistemov za taktično vodenje: ATAK-CIV in OsmAnd z vidika funkcionalnosti, modularnosti in kibernetske zaščite
Kibernetska varnost
Diplomska naloga obravnava primerjalno študijo dveh odprtokodnih mobilnih aplikacij za situacijsko zavedanje: Android Team Awareness Kit – Civil (ATAK-CIV) in Open Source Map Automated Navigation Directions (OsmAnd).
Gre za aplikaciji, ki služita orientaciji na terenu, prikazu prostorskih informacij ter podpori odločanju, pri čemer vsaka izhaja iz drugačnega razvojnega okolja in ciljne skupine uporabnikov. ATAK-CIV je prvotno razvit za vojaške potrebe in taktično rabo, medtem ko je OsmAnd zasnovan kot civilna navigacijska aplikacija, temelječa na odprtokodnem kartografskem projektu OpenStreetMap.
Cilj naloge je ugotoviti, katera izmed teh dveh platform je primernejša za uporabo v varnostnem oziroma taktičnem okolju, kjer so zanesljivost, razširljivost in zaščita informacij ključni dejavniki. V ta namen naloga temelji na štirih raziskovalnih hipotezah, ki se nanašajo na: enostavnost in modularnost razvoja vtičnikov, primernost sistema za premikanje in usklajevanje enot na terenu, stopnjo zaupanja med uporabniki, ter stopnjo kibernetske zaščite in varnosti aplikacij.
V okviru raziskave sta bila razvita osnovna vtičnika za obe platformi – Time-in-Zone Monitor – ki merita čas, preživet znotraj določenega območja. To je omogočilo empirično primerjavo razvojnega procesa, uporabniškega vmesnika, dostopa do sistemskih komponent in kompleksnosti integracije. Uporabljene so bile kombinirane raziskovalne metode – kvalitativna analiza dokumentacije, lastna uporabniška izkušnja avtorja (v okviru šestmesečne uporabe ATAK-CIV na mednarodni misiji), ter kvantitativna ocena funkcionalnosti in varnostnih elementov.
Rezultati raziskave kažejo, da ATAK-CIV ponuja bolj robustno in modularno infrastrukturo, ki omogoča razvoj naprednih in varnostno zanesljivih vtičnikov, medtem ko je OsmAnd primernejši za osnovno civilno uporabo. ATAK-CIV se izkaže kot bolj primeren za delovanje v taktičnem okolju, saj podpira vojaške standarde označevanja, šifrirano komunikacijo, ter delovanje v izoliranih omrežjih brez dostopa do interneta.
OsmAnd pa izstopa z uporabnostjo, enostavnostjo distribucije in delovanjem brez povezave, vendar ne nudi zadostne stopnje integracije in nadzora za operativno uporabo v kriznih razmerah.
