Medmetodne industrijske meritve kot podlaga za akreditacijo ISO/IEC 17025:2017 preskuševalnih laboratorijev

V uvodnem delu diplomskega dela so bili predstavljeni zastavljeni cilji, namen in osnovne trditve, ki jih je bilo treba preko celotnega diplomskega dela potrditi ali zavrniti. Za preverjanje trditev so bili uporabljeni moderne merilne metode in najsodobnejši standardi, ki se uporabljajo v meroslovju.

Zelo pomembni sta bili uporaba smernic akreditacijske hiše in implementacija mednarodnih akreditacijskih standardov posameznih merilnih metod. To se je neposredno odražalo pri vseh meritvah in dejavnostih v našem akreditacijskem merilnem laboratoriju.

Sledili sta študija zahtev akreditacijske hiše, ki so narekovale potek študije oblikovanja referenčnega kosa, in posledično sama implementacija pri izdelavi končnega modela. Ta model je služil za vnaprej dogovorjeno uporabo obdelovalnih metod za izdelavo referenčnega kosa na modernem obdelovalnem centru CNC.

Pri sami zasnovi referenčnega kosa je bila vključena tudi vnaprejšnja izbira merilnih metod. To se je odražalo pri načrtovanju in zasnovi ter navsezadnje izdelavi potrebnih merilnih programov za vsako merilno metodo, ki je na koncu služila za pridobitev akreditacije merilnih postopkov.

Izbira merilnih metod v tem delu je bila sistematična in izkustveno naravnana. Meritve v laboratoriju so pokazale, da vsak merjenec ni primeren za vsako metodo.

Merilne metode, ki so bile uporabljene v tem diplomskem delu in so tudi metode, ki se v laboratoriju uporabljajo vsakodnevno, so metode 3D-skeniranja z belo strukturirano svetlobo, računalniško podprta tomografija, optični koordinatni merilni stroj in nazadnje najbolj razširjena ter raziskana metoda uporabe merilnega koordinatnega stroja.

Za končno dosego potrditve smernic diplomskega dela so pridobljene meritve na vsaki merilni metodi, ki so bile analizirane in na koncu primerjalno medsebojno vrednotene. Ključna za pridobitev realne slike meritev sta bila uporaba in upoštevanje merilnih negotovosti ter merilnih pogreškov vsake merilne metode.

Sami rezultati so prikazali sliko medsebojnih odstopanj, ki so se vrednotili z metodnimi merilnimi pogreški. Zaključek analize medsebojnih merilnih metod je prikazal dejansko odstopanje vsake merilne metode, ki se je na koncu tudi zaključila z nepogrešljivo medsebojno medmetodno primerjalno analizo rezultatov.

Dobljeni izsledki so služili kot vodilo pri dokazovanju določenih zastavljenih hipotez tega diplomskega dela.