Vgradnja centralno nadzornega sistema za izboljšanje učinkovitosti klimata

Diplomsko delo obravnava možnosti izboljšanja izkoristka centralnega klimatskega sistema z uporabo centralnega nadzornega sistema (CNS). V uvodu je predstavljeno področje klimatizacije večjih objektov ter izzivi energetske učinkovitosti, zanesljivosti in prilagodljivosti obratovanja.

Opredeljen je problem neučinkovitega delovanja obstoječih sistemov, ki pogosto ne izkoriščajo potenciala sodobne avtomatizacije in podatkovne analitike. Namen dela je razviti rešitve za optimizacijo delovanja centralne klime z integracijo CNS, s cilji zmanjšanja porabe energije, izboljšanja udobja in povečanja zanesljivosti. Osnovna predpostavka dela je, da pravilno konfiguriran CNS omogoča merljive prihranke in boljše obratovalne rezultate.

Raziskovalni pristop združuje kvantitativne metode, kot so merjenje porabe energije in odzivnosti sistema ter kvalitativne metode, kot so študije primerov in analiza izzivov pri implementaciji CNS. Tehnični del diplomskega dela podrobno opisuje delovanje centralne klime, termodinamične procese, hidravlični razvod in regulacijo končnih enot.

Predstavljene so ključne komponente, kot so hladilne naprave, obtočne črpalke, fan-coil enote, senzorika in CNS ter njihova vloga pri učinkovitem prenosu in regulaciji energije. Posebna pozornost je namenjena izzivom obstoječih rešitev, kot so slaba integracija naprav, pomanjkljiva senzorika, hidravlično neravnovesje in neizkoriščenost podatkov.

Delo obravnava tudi energetsko učinkovitost in razrede ter opozarja na omejitve standardiziranih kazalnikov in potrebo po celostni oceni sistema. Predstavljene so funkcionalnosti CNS ter njegove prednosti pri avtomatizaciji, personalizaciji udobja, analitiki podatkov in benchmarkingu. V praktičnem delu so analizirani vplivi CNS na zanesljivost klimatskih naprav, z uporabo statističnih in strojno-učnih modelov ter primerjalne analize pred in po vgradnji CNS.

Zaključno poglavje obravnava ekonomiko in trajnostne vidike uvedbe CNS, vključno s stroškovno analizo, oceno okolijskega vpliva optimizirane klimatizacije in analizo življenjskega cikla opreme. Predstavljen je tudi regulativni okvir, ki vpliva na načrtovanje in izvedbo takšnih sistemov. Sklep potrjuje hipoteze, izpostavi praktične implikacije rezultatov in poda predloge za nadaljnje raziskave.