Neprimerna ekonomska in fiskalna politika, nizka kupna moč, neuravnoteženost med ponudbo in povpraševanjem po nepremičninah in neugodni pogoji za dolgoročno zadolževanje prebivalstva so bili glavni razlogi za preoblikovanje stanovanjske politike.

V času osamosvojitve Slovenije se je začel oblikovati trg nepremičnin, obseg stanovanjske gradnje je upadal, država je v dogajanje posegla z regulatornimi posegi (dolgoročna stanovanjska posojila), s katerimi je želela spodbuditi gradnjo stanovanj. Povečano povpraševanje po stanovanjih naj bi tako spodbudilo gradbena podjetja, da bi začela pospešeno graditi. Pričakovanja države se žal niso v celoti uresničila.

2015_04_Life-of-Pix-free-stock-photos-roof-brick-mist-slate-leeroy

Finančni obseg ponudbe dolgoročnih stanovanjskih posojil preko Stanovanjskega sklada RS ni zadostoval, posojila so se dodeljevala na podlagi razpisov, ki so bili, zaradi omejenih pogojev, dostopni le določenemu delu prebivalstva. Kot vsak trg ima tudi trg nepremičnin svoja pravila. Običajno prvo pravilo glasi, da ni pravil. Namreč, povečano povpraševanje po stanovanjih ni povzročilo toliko večje ponudbe novih stanovanj, kolikor je vplivalo na povišanje cen novih in obstoječih nepremičnin.

Ideja, da bi se aktiviral širši sloj prebivalstva ter vključil tudi bančni sistem, je v letu 1999 pripeljala do uresničitve Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme.

 

Download full insight