Načrtovanje stroja za preoblikovanje cevi

Strojništvo

Študent: Boris Vidovič

Boris Vidovič je diplomant Višje strokovne šole Academia Maribor, program Strojništvo. Svoje diplomsko delo je zagovarjal aprila 2019.

PDF

Diplomsko delo Boris Vidovič

V kratkem času nam je uspelo iz teoretičnih predpostavk preiti v prakso in izdelati napravo za preoblikovanje aluminijastih cevi. Naprava popolnoma ustreza našim željam in pričakovanjem. V nekaterih pogledih smo jih celo presegli. Predvsem pri hitrostih vtiskanja smo še za nekaj odstotkov boljši od predpostavk na začetku. Kakovost in ponovljivost je zelo dobra. Tudi pri preizkušanju z že staranimi cevmi (T6) smo imeli zelo dobre rezultate. Izmeta je bilo na začetku v predvidenem obsegu 4 %. So pa se morali pri proizvajalcu cevi tudi potruditi, da nam dobavljajo vse polizdelke v primerljivih okvirjih. Nekaj težav je bilo z zagotavljanjem pravokotnosti rezanja cevi, nekaj več pa z zagotavljanjem enake kakovosti pri različnih serijah polizdelkov. S preizkušanjem in sledenjem vseh parametrov so nam v nekaj pošiljkah popravili kakovost do te mere, da se je tudi izmet zmanjšal pod 2 %. Naša edina resnejša težava je lomljenje plastičnih vodil, ki se pogosto pojavi takrat, ko se cev pri preoblikovanju pretrga. Krivda je v materialu in nekaj tudi pri premajhnem mazanju. Kot smo dobili povratne informacije, se ne dogaja, da bi se pokazale razpoke na izdelku, ki je prestal hladno širjenje.

Z našim postopkom nam je uspelo izločiti slabo izdelane cevi, ki so jih sicer izločevali v naslednjih fazah obdelave in kontrole, pri struženju ali rentgenski kontroli. Vsi cilji, ki smo si jih zastavili na začetku, so tako izpolnjeni, obstaja samo še upanje, da bo posel dovolj dolgo trajal in si bomo z njim uspeli ustvariti nekaj akumulacije za prihodnje projekte. Potrdili smo vse hipoteze, tudi pogoji za uspešno delo so dani. Obstaja pa realna nevarnost, da nam kupec spelje idejo. V razvoju smo morda s preveč odprtimi kartami nastopali proti njim. Hladno vtiskovanje, ki smo ga uporabili v našem primeru, se je pokazalo za primerno. S tem smo zmanjšali porabo materiala, kot smo predvideli. Obdelava naših izdelkov s struženjem pa je po podatkih kupca tudi hitrejša in kakovostnejša. Ker smo na stiskalnici izločili cevi z mikroskopsko poroznostjo, se te niso znašle na stružnicah in tudi tam niso povzročale loma orodja.

Z izdelavo te naprave smo nakazali tudi smer, v kateri lahko delujemo v malih podjetjih, kjer nimamo sredstev in znanja za velike znanstvene raziskave. Imamo pa ideje in rešitve, ki nam v okviru že obstoječih znanj omogočajo tehnološki napredek. Pristop, ki nam omogoča čim več izdelati doma, se je pokazal kot cenejši in predvsem hitrejši. Spremembe, ki smo se jih domislili med samo izdelavo, smo brez težav sproti tudi izvedli. Z izbiro vijačene namesto varjene konstrukcije nismo bistveno izgubili pri togosti, smo pa lahko posamezne komponente ogrodja izdelali natančno in s tem zagotovili vzporednost zgornje in spodnje prečke ter soosni položaj obdelovanca in orodja. Pri prvih preizkusih se je pokazalo, da vpenjalna naprava ni potrebna. Še več, če bi jo izdelali, bi z njo trdno vpeli obdelovanec, s tem pa onemogočili, da se sam obdelovanec osno prilagodi orodju. Natančnost bi s tem poslabšali, pa še obraba komponent, orodja in cilindra bi bila tako veliko večja. Preprosta izvedba izvlačenja trna se je pokazala za učinkovito. Pri prilagajanju morebitnim drugim dimenzijam izdelkov pa bo treba prilagoditi ali izdelati tudi novo pripravo za izvlačenje. Potrebe po spremembi načina krmiljenja iz relejnega v izvedbo s krmilnikom do sedaj nismo zaznali. Zaznali pa smo rahlo povečano segrevanje hidravličnega olja pri dolgotrajni uporabi in malo višjih temperaturah okolice. Konstantna temperatura olja je pomembna za zagotavljanje konstantnih pogojev in čim večjo ponovljivost. V prihodnje bi bilo dobro dograditi hladilno napravo na agregat. Popolnoma pa smo zgrešili pri predvidevanju, da zaznamo spodnji položaj vtiskovalnega orodja z uporabo končnega stikala. Dolžina surovcev namreč preveč odstopa, da bi lahko zagotavljali ponovljivost globine vtiska. K sreči smo že v začetni fazi predvideli nastavljiv premor po dosegu spodnjega položaja. Tega smo sedaj uporabili, da nam zagotovi čas vtiskovanja, omejilec pa smo izdelali mehanski na vtiskovalnem orodju. Tako se nam orodje vedno do enake globine potopi v obdelovanec, po poteku nastavljenega časa pa naprava sama preklopi v pomik izvlačenja orodja. Takšna rešitev bi lahko bila za sekundo ali dve počasnejša, vendar neodvisno od dolžine surovca zagotavlja enako globino vtisa. To je pa tudi pomembna zahteva kupca, saj poenostavi naslednjo fazo obdelave.

 

Diplomsko delo

PDF

Diplomsko delo Boris Vidovič

Želite biti obveščeni o novicah na Academii?

Ko bo kaj novega vam to enostavno sporočimo na vaš e-naslov.

X