Postopek pridobitve rezidentskega in nerezidentskega statusa fizičnih oseb, in študije primerov

13

Raznolikost pomeni drugačnost, da je oseba enkratna – individualna. Lastnost človeške vrste je različnost. Raznolikost ne obsega le tega, kako ljudje dojemamo sami sebe, ampak predvsem način, kako dojemamo druge. Na drugi strani poznamo pojem enakost, ki pomeni, da moramo biti vsi ljudje obravnavani enako, ne glede na vero, polt, spol, pripadnost. Raznolikost in enakopravnost se ne izražata samo znotraj ene države ali podjetja, temveč zunaj naših meja. Sprejemati moramo vse ljudi, ki pridejo v našo državo z namenom boljšega življenja zase in za svojo družino. Z uradnimi postopki, ki so povezani z boljšim življenjem znotraj državnega sistema Slovenije, npr. olajšave in pravice državljanov Slovenije, se ukvarja Finančni urad Republike Slovenije. V diplomski nalogi smo se omejili na to, kako Finančni urad Maribor vodi postopke pridobitve rezidentskega statusa v Republiki Sloveniji.

Ureditev rezidentskega statusa je zelo pomembna za posameznika z vidika pravilnega obdavčevanja dohodkov oziroma da se posameznik izogne dvojni obdavčitvi. Do nepravilnosti lahko prihaja predvsem takrat, ko je fizična oseba zaposlena v drugi državi kot ima stalno prebivališče, saj je v tem primeru obdavčena v obeh državah. Ugotovili smo, da poznamo dva tipa vezi, to sta formalna in rezidentska vez.  K referenčnim vezem spadajo uradno prijavljeno stalno prebivališče, zaposlitev javnih uslužbencev RS v tujini in v institucijah Evropskih skupnosti. Med dejanske rezidenčne vezi spada običajno prebivališče v Sloveniji, središče osebnih in ekonomskih interesov ter navzočnost v Sloveniji v kateremkoli času v davčnem letu skupaj več kot 183 dni.

Davčni organ za pravilno presojo glede rezidentskega statusa potrebuje veliko dokazil, ki so predvsem osebne narave. Ta dokazila so najbolj pomembna v primerih odhoda iz Republike Slovenije, saj državni organ tukaj zahteva dokazila o dejanskem bivanju izven Slovenije. Če se zavezanec odloči, da je to dokazovanje zanj prevelik poseg v zasebnost, lahko priloži le potrdilo o zaposlitvi v tujini.

Ker je v praksi neštetokrat prihajalo do nepravilnosti – t. i. dvojne obdavčitve pri zavezancih, ki so zaposleni v tujini, stalno prebivališče pa imajo v Sloveniji, se za izogib temu problemu sklepajo razne konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja.

V diplomskem delu smo ugotovili, da se na podlagi 4. člena KIDO odloča o dvojnem rezidentstvu z državo pogodbenico. Ta člen govori o tem, da se mora najprej ugotoviti prebivališče zavezanca, saj je to prvo merilo za ugotavljanje rezidentskega statusa.

Če stalnega prebivališča ni mogoče ugotoviti, se preverja središče osebnih in ekonomskih interesov zavezanca. V primeru, da ima zavezanec prijavljeno stalno bivališče v obeh državah pogodbenicah, se gleda poreklo zavezanca, na podlagi tega dobi zavezanec rezidentstvo v svoji rodni državi. Če pride do primera, da Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek ni sklenjena, se uporablja le notranja zakonodaja, t. i. Zakon o dohodnini.

Na podlagi naših ugotovitev lahko hipotezo »Izdanih je bistveno več odločb za rezidenta – Prihod v RS, kot nerezidenta – Odhod iz RS,« sprejmemo, saj v tabeli 3 vidimo, da je bilo v izbranem obdobju vsako leto vedno več izdanih odločb o rezidentstvu. Enak trend naraščanja in padanja v navedenem obdobju velja tudi za celoten finančni urad (GFU). Največje število odločb smo na Finančnem uradu Maribor izdali v letu 2018, najmanj pa v letu 2012.

Sprejmemo lahko tudi našo drugo hipotezo »Delež tujih prebivalcev vsako leto narašča«. To hipotezo lahko sprejmemo s pomočjo tabele 6, iz katere je jasno razvidno, da se delež vsako leto viša. Razlogi za to so slabši delovni pogoji v tujih državah. Najvišji porast tujih državljanov se izraža v letu 2018 zaradi prihoda migrantov.

Hipotezo številka 3 »Delež slovenskih državljanov vsako leto pada« lahko potrdimo s pomočjo tabele 6. Vidimo, da se število slovenskih državljanov manjša iz leta v leto. Razlogi za to so slabši delovni pogoji v Sloveniji, slabše življenjske razmere za mlade družine in gospodarska kriza.

Na podlagi naših ugotovitev lahko sklenemo, da s pridobitvijo statusa rezidenta za davčne namene posamezniki pridobijo določene pravice, s tem pa tudi določene obveznosti, ki so jih kot državljani dolžni spoštovati.

Download full insight