Praktična uporaba ocene tveganja za delovno mesto gasilec

132

Poklic gasilca je zelo zanimiv, pester, razgiban, na trenutke tudi zelo naporen. Lepo je videti, ko lahko pomagaš ljudem in vidiš njihove zadovoljne obraze, medtem ko jim rešuješ življenje, premoženje. Pridejo pa tudi težki, tragični trenutki, ob reševanju v hudih prometnih nesrečah, kjer so smrtne žrtve, še huje pa je, ko so v požarih, kjer zgorijo stanovanja, hiše, udeleženi otroci. Na vseh teh intervencijah, naj bo to, nesreča v prometu, gašenje požarov, nesreče z nevarnimi snovmi, pa gasilec uporablja določeno opremo, orodja. Da bi se iz vseh intervencij vrnili živi, zdravi in nepoškodovani, je zelo pomembno, da je ta oprema ustrezno izbrana in da zadostuje kriterijem ter določenim standardom. Zato sem se odločil, da naredim oceno tveganja delovnega mesta, v kateri bodo določeni ukrepi potrebni za zmanjšanje tveganja, in na podlagi ocene tveganja določim primerno, ustrezno, zaščitno osebno varovalno opremo. Delo gasilca ne poteka samo na intervencijah, gasilec opravlja tudi druga dela, kot so servisiranje gasilnih aparatov, servis črpalk, vzdrževanje gasilskega orodja in opreme, skrbi za preventivo, ureja in vzdržuje delovno dokumentacijo in predpisane evidence. V diplomskem delu sem na splošno predstavil osebno varovalno opremo, katero uporabljajo tudi delavci v drugih poklicih, razdeljena je v tri kategorije in mora biti izdelana v skladu z zahtevami. V diplomskem delu sem izpolnil cilje, ki sem si jih zadal. Naredil sem oceno tveganja, določil potrebne ukrepe in izbral ustrezno, pravilno osebno zaščitno opremo. Opisal sem elemente tveganja, kako naredimo analizo tveganja ter opisana je razlika med stopnjo oz. resnostjo nastanka možne škode ter verjetnostjo, da do nastanka te škode ali zdravstvene okvare sploh pride. Predstavil sem poklicno gasilsko enoto, opisana so vozila, katera se uporabljajo na najpogostejših intervencijah – namen teh vozil, njihova oprema in na kratko so opisane najpogostejše intervencije, v katerih sodeluje poklicna gasilska enota – postopki in ukrepanje v primeru različnih intervencij. Opisani so tudi operativni postopki dela različnih situacij.
Pri ocenjevanju tveganja za opredeljene nevarnosti, ki so prisotne na obravnavanem delovnem mestu je bila ugotovljena 4. stopnja tveganja za poškodbe in zdravstvene okvare. Zato je eden od ukrepov ta, da je potrebno periodični zdravstveni pregled opravljati na tri leta. Ocena tveganja je pokazala, da so gasilci na intervencijah občasno izpostavljeni tudi nepredvidenim nevarnim situacijam, do katerih lahko privede požar, eksplozija ali druge mehanske nevarnosti pri tehničnem reševanju ob prometnih nesrečah, in da so gasilci izpostavljeni večjim fizičnim obremenitvam ter prisilni drži, padcu iz višine ter spotikom in zdrsom. Hiter razvoj tehnike in tehnologije se pozna tudi v gasilstvu. Po eni strani omogoča razbremenitev gasilcev in izboljšanje delovnih pogojev, po drugi strani pa prinaša nove nevarnosti, ker od gasilca zahteva vedno bolj specifična znanja in usposobljenost. Pomembno vlogo za varnost gasilcev ima redno usposabljanje, nadzor nad izvajanjem varnostnih ukrepov in psihofizična kondicija. Samo tako lahko čim bolj varno opravljajo svoje delo. Čeprav vsa uporabljena osebna varovalna oprema ustreza predpisanim standardom in kriterijem, se občasno pojavljajo pritožbe gasilcev nad nekaterimi pomanjkljivostmi osebne varovalne opreme. Gasilci se pritožujejo predvsem nad zaščitnimi čevlji in rokavicami za tehnično reševanje, zato predlagam, da se preizkusi druge ustrezne čevlje in rokavice za tehnično reševanje ter izbere najboljše. Ker sem tudi sam zaposlen v gasilski enoti kot poklicni gasilec, sem med prebiranjem raznovrstne literature s področja varnosti in zdravja pri delu in pisanju diplomskega dela ugotovil, kako pomanjkljivo je moje znanje s tega področja in koliko zakonskih pravnih virov ureja področje varnosti in zdravja pri delu. Da bi ocena tveganja dosegla svoj cilj, morajo vsi, ki v njej sodelujejo, jasno razumeti pomen in vlogo ocene tveganja ter postopek, ki se uporablja za oceno tveganja. Slednja mora biti odraz realnega stanja, kar naj bo tudi vodilo pri ocenjevanju tveganj.

 

Download full insight