V zadnjih letih postaja javnost v Sloveniji vedno bolj pozorna na poslovanje javnega sektorja, saj prebivalci s plačevanjem davkov in prispevkov predstavljajo glavni vir sredstev za financiranje javne porabe. Za zadovoljevanje vseh teh zahtev javnosti država potrebuje zanesljive informacije o poslovanju kot tudi glede ocene sistemov nadzora. S samim vstopom v Evropsko unijo pa je napočil tudi čas ureditve nadzora nad porabo javnofinančnih sredstev, zato je v letu 2004 Urad Republike Slovenije za notranji nadzor proračuna izdal Usmeritve za notranje kontrole za obdobje od leta 2005 do leta 2008 in se tako približal zahtevam Evropske komisije.

Pomembno pri uporabnikih javnih financ je, da se predstojniki zavedajo in prevzamejo odgovornost za vzpostavitev ustreznega sistema finančnega poslovodenja in notranjega nadzora. Notranji nadzor mora zagotoviti, da sistem finančnega poslovodenja in kontrol deluje v skladu z načeli zakonitosti, preglednosti, učinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti.

V skladu z  Zakonom o javnih financah (Uradni list RS št. 79/1999) in Navodilom o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna (Uradni list RS št. 12/2001 in 10/2006) mora Poslovno poročilo o doseženih ciljih in rezultatih proračunskega uporabnika vsebovati tudi oceno delovanja sistema notranjega finančnega nadzora javnih financ. Izjava se po objavljeni metodologiji s poslovnim poročilom predloži na AJPES (Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve) do konca februarja za preteklo leto. Izjava o oceni notranjega nadzora javnih financ je dokument, v katerem predstojnik oz. poslovodni organ proračunskega uporabnika predstavi oz. oceni sistem notranjega nadzora. Ocena nam pove, v kolikšni meri sistem zagotavlja doseganje ciljev.

V preteklih dveh letih se ugotavlja pretežna uporaba samoocenitvenih vprašalnikov, ki so nam v pomoč pri izdelavi Izjave o oceni notranjega nadzora javnih financ. Samoocenjevanje notranjih kontrol je proces, v katerem se preiskuje in ocenjuje uspešnost notranjih kontrol. Pri tem procesu je pomembno, da se izvaja kontinuirano in da s procesom pridobimo razumno zagotovilo, da bodo cilji poslovanja doseženi.  Samoocenitveni vprašalnik je razdeljen na pet medsebojno odvisnih sistemov notranjih kontrol (notranje kontrolno okolje, upravljanje s tveganji, kontrolne aktivnosti, informiranje in komuniciranje ter nadziranje). Po analizah izjav in po analizi ankete smo prišli do ugotovitev, da pri proračunskih uporabnikih prihaja do šibkega upravljanja s tveganji in manj razvitega sistema nadziranja. Zazna pa se izboljšanje v letu 2007 v primerjavi z letom 2006.

Po analizi anketnih podatkov smo prišli do rezultata, da se je 74,58 % anketirancev v preteklem letu odločilo za samoocenitvene vprašalnike kot elementu Izjave o oceni notranjega nadzora javnih financ, da samo 47,83 % anketirancev razume pomen samoocenitve kot celote in kar je najbolj zaskrbljujoče, kar 25,42 % računovodkinj je odgovornih za izdelavo Izjave o oceni notranjih kontrol javnih financ, zaradi česar se ne morejo prikazati napredki na celotnem poslovanju.

V diplomskem delu prikazana analiza pristopa samoocenitve kot elementu izjave o oceni notranjega nadzora je potrdila hipotezo, da je pristop k ureditvi uspešnih notranjih kontrol šele na začetku, saj nadzor javnih financ še vedno predstavlja nov proces v poslovanju in delovanju javnih zavodov kot posrednih proračunskih uporabnikov, čeprav so izdelane ustrezne strokovne podlage za izvajanje notranjega nadzora. Prav tako so na razpolago pravilniki, navodila in pojasnila za izdelavo Izjave o oceni notranjega nadzora javnih financ in pripomoček k izpolnjevanju le-tega – samoocenitveni vprašalnik.

Ugotavljamo, da predstojniki javnih zavodov ne razumejo pomena odgovornosti vzpostavitve in izboljšanja sistema finančnega poslovodenja, notranjih kontrol in obvladovanja tveganj, da bi dosegli cilje poslovanja. Odgovornost preprosto prevalijo na računovodje.

Izobraženost računovodij je še vedno na nizki ravni, čeprav bi po Strategiji razvoja notranjega nadzora javnih financ za obdobje 2003?2008 pričeli z izobraževanjem računovodij že v letu 2003 in si tako do leta 2008 pridobili zadostno količino računovodij, specializiranih za javni sektor. Vlada je v Strategiji razvoja notranjega nadzora javnih financ junija 2005 sprejela cilj krepiti funkcijo notranjega revidiranja pri proračunskih uporabnikih, za kar je potrebno povečati število notranjih revizorjev v javnem sektorju in zagotoviti njihovo ustrezno usposobljenost. Predvideli so, da bi do leta 2008 delovalo 400 državnih notranjih revizorjev.

Na spletni strani Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna je seznam, iz katerega je razvidno, da je državnih notranjih revizorjev v novembru 2008 le 328. Problem vidimo v prvotni izobrazbeni strukturi računovodij v javnem sektorju.

Z diplomskim delom smo potrdili hipotezo, da se pri izvajanju procesa notranjega nadzora javnih financ pretežno uporablja samoocenitev na osnovi samoocenitvenih vprašalnikov. Smoter vprašalnikov pa je, da pridemo z njimi do rezultatov  o uspešnosti, gospodarnosti in učinkovitosti pri poslovanju zavodov. Po ugotovitvah iz analize anket je vprašljiva uspešnost samoocenitve. Anketiranci niso podali prepričljivega mnenja o poznavanju koncepta notranjega nadzora javnih financ. Samoocenitev po mnenju anketirancev prinaša koristi le na delu poslovanja. Bolj poglobljeno se bo potrebno lotiti ugotavljanju šibkih točk v sistemu, predlogov za izboljšave in izboljšanja znanja.

 

Diplomsko delo lahko preberete tukaj:

PDF Samoocenitev notranjih kontrol kot element izjave o oceni notranjega nadzora javnih financ