Zagotavljanje ocene tveganja na delovnem mestu serviser avtomobilov

172

V diplomskem delu smo obravnavali smernice za oceno tveganja na delovnem mestu serviser avtomobilov. Na začetku smo opisali delo serviserja avtomobilov. Predstavili smo primer rednega servisa osebnega avtomobila. Nato smo podrobneje razčlenili poklic, obravnavan v tem diplomskem delu. Sledil je opis objekta in delovnega okolja. Navedli smo zahteve za delovne in pomožne prostore. Nadalje smo se ukvarjali z delovno in osebno varovalno opremo, nato z varnostjo in zdravjem delavcev pri delu ter zaključili s pravilnim ravnanjem zaposlenih v primeru nezgode ali požara. Poglavja diplomskega dela smo podkrepili z zakonodajo Republike Slovenije z namenom, da poučimo delavce, predvsem pa delodajalce, o primernem, varnem in zdravju prijaznem delovnem okolju, saj to pripomore k večji varnosti in zdravju pri delu. Ugotovili smo, da s primernimi varnostnimi ukrepi in z ozaveščenostjo pripomoremo k manjšemu številu nezgod, hkrati pa prispevamo k večji končni produktivnosti, saj je posledično zaradi tega manj bolniške odsotnosti. Zelo veliko nam pomagajo že sami piktogrami, ki so nameščeni na vidnem mestu ob ali na delovni opremi. V praksi se pokaže, da se pri izkušenejših in dlje zaposlenih delavcih pojavlja manj napak in nezgod. K temu zagotovo prispeva periodično izobraževanje, za katerega skrbi delodajalec, delavci pa so se ga dolžni udeležiti. Izobraževanje lahko izvaja delodajalec, če ima za to pristojnega delavca, ali pa to prepusti zunanjemu usposobljenemu organu. Na koncu sledi preizkus pridobljenega znanja s predhodnih predavanj. Delavci si pridobijo znanje o pravilnem pristopu v primeru nesreče ali požara, kar pripomore k učinkovitejšemu in hitrejšemu ukrepanju ob morebitni tovrstni situaciji. Pri osebni varovalni opremi serviserja avtomobilov smo posebej opisali aktualne standarde za delovne čevlje, rokavice, delovno obleko, osebno varovalno opremo oči in obraza ter sluha. Eno izmed zadnjih poglavij je poglavje o zdravju pri delu, ki se v današnjih časih vedno bolj uveljavlja. Podkrepljeno je z Zakonom o varnosti in zdravju delavcev pri delu. V dobro stoječih podjetjih dajo veliko poudarka tudi promociji zdravja na delovnem mestu – druženje delavcev zunaj delovnega časa, izboljšanje delovnega okolja, izbira zdravega načina življenja ali zmanjševanje pritiskov nadrejenih na delavca. To je pozitivno na več področjih zdravja delavca, najbolj v fizičnem in psihičnem pomenu. Rezultati tega so boljše počutje delavcev v podjetju, boljši delovni rezultati, boljša storilnost, manj bolniškega dopusta in boljši odnosi med delavci. Pomembno poglavje za serviserja avtomobilov je tudi ravnanje v primeru nezgode ali požara pri delu, saj delo zajema tudi rezanje z brusilko, varjenje delov, delo z vnetljivimi snovmi, kot so bencin ter nasploh vroči deli motorja in izpuha avtomobila. Prav zato je opisano, kako ravnamo v primeru požara, kje so gasilni aparati, kje so evakuacijske poti in kako so označene, kako izgleda in kaj vse vsebuje požarni red. V tabeli je tudi razloženo, s kakšno vrsto gasilnega sredstva moramo gasiti različne vrste požarov. To, da gasimo s pravilnim gasilnim sredstvom, je ključnega pomena, saj lahko v nasprotnem primeru stanje samo še poslabšamo ali ogrozimo samega sebe. S pripravo diplomskega dela smo pridobili širše znanje na področju zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. Spoznali smo ključne elemente na posameznih področjih, ki se nanašajo na delo, ki ga opravlja serviser avtomobilov. Obravnavano delovno mesto lahko ogrožajo številne nevarnosti, pri čemer smo stremeli k temu, da jih odpravimo ali vsaj omilimo. Delo je zelo specifično in nikakor ne monotono, posledice tega pa so, da se ob pomanjkanju znanja in izkušenosti lahko pripeti kar nekaj napak, ki prispevajo k ogroženosti zdravja in varnosti zaposlenih. Prišli smo do sklepa, da ima Slovenija ustrezno zakonodajo, ki naj bi delavcem omogočala varnejše delovno mesto. Vendar je za poklic serviserja avtomobilov na razpolago malo tozadevne literature zaradi specifičnega področja. Delo se vedno spreminja in je odvisno od vsakega avtomobila posebej, števila prevoženih kilometrov, načina dela, zahtev delodajalca, proizvajalca ali same stranke. S tem ko smo lahko naše trditve dopolnili še s posameznimi členi zakonov, se je pokazalo, da prav vsako področje stremi k varnejšemu delovanju procesa in hkrati zmanjšuje morebitna tveganja, ki lahko nastanejo ob nepravilnem ali malomarnem ravnanju pristojnih in njihovih podrejenih.

Download full insight