Zmanjšanje stroškov in izboljšave v zimski službi na lokalnih cestah v občini Duplek

258

Namen in cilji mojega diplomskega dela so bili, da predstavim izboljšave, katere bi prihranile stroške zimske službe v občini Duplek v obdobju desetih let. Svoje cilje sem dosegel in z izračuni tudi podkrepil. Seveda je treba za to, da bi se prihranil denar, na začetku denar najprej investirati. Da bi svoje cilje dosegel, sem začel zbirati informacije, na kakšen način se da privarčevati. Po tem, ko sem preučil vso potrebno teorijo in našel vzroke za stroške, je prišel na vrsto korak, kako te stroške znižati. Glede na to, da ta korak ni enostaven, sem zanj porabil kar veliko časa in truda, da sem se osredotočil na prave načine varčevanja, saj ni vsak način primeren za tako malo občino, kot je Duplek.

 
Najprej sem pregledal celotne stroške občine Duplek z zimsko službo v sezonah od 2011 do 2014, vendar sem se zaradi merodajnosti podatkov odločil, da bom upošteval samo sezoni 2011/2012 in 2012/2013. Z navedbo stroškov sem imel podano osnovo za kasnejše izračune in primerjave. Ugotovil sem, da se da občutno znižati stroške oziroma privarčevati v zimski službi v občini Duplek pri sanaciji cestišča, posipnih materialih in uvedbi sodobne tehnologije ter manj oziroma nič pri mehanizaciji in organizaciji.

sneg most

Dobra sanacija pred pričetkom zimske sezone ob začetnem vložku prihrani mnogo denarja na daljši rok. Naredil sem izračune, koliko bi občina Duplek v že omenjenih zimskih sezonah morala investirati ali v kompletno obnovo ali v sanacijo ali v krpanje z asfaltno maso. Ob predpostavki, da se ne bi pojavile nove poškodbe na drugih mestih cestišč v občini Duplek, so izračuni pokazali, da se na obdobje desetih let najbolj privarčuje pri večjem začetnem vložku in kakovostno opravljenem delu. To pomeni, da bi se za občino Duplek najbolj izplačalo takoj obnoviti vsa cestišča, katera so obnove potrebna, in jih ne krpati z asfaltom, saj so tako pomanjkljivosti samo začasno odstranjene.

 

Posipni materiali, kakršne poznamo, uničujejo cestišče in so škodljivi za okolje. Zato sem si zadal cilj, da poiščem kakovosten material, ki bi se po lastnostih lahko kosal z dosedanjimi in bi ob tem še bil na daljši rok cenejši. Kljub težki nalogi sem ta material le našel in bil začuden, da se ga ne uporablja v več krajih oziroma državah. Testi so pokazali, da sol, oplaščena z melaso, daje dobre rezultate v vremenskih razmerah, kakršne imajo v občini Duplek pozimi. Kljub temu, da bi se ob začetnem vložku dalo v obdobju desetih let privarčevati, se za posipavanje s tem materialom ne odloča dosti občin oziroma držav. Kot razlog navajajo, da naj bi bil material premalo preizkušen in začetna investicija prevelika.
Kljub temu menim, da bi se občini Duplek obrestovalo investirati. Sodobna tehnologija se razvija z neverjetno hitrostjo. Na vseh področjih se s pomočjo slednje da privarčevati in tako bi moralo biti tudi v zimski službi. Ob pregledu tehnologije, katera je na voljo za zimsko službo, sem se odločil, da izpostavim in izračunam stroške za najbolj primerno v občini Duplek. To je občinski informacijski sistem, kateri bo v kratkem na voljo in temelji na optimizaciji vzdrževanja cest. S to tehnologijo bi se privarčevalo pri materialu in logistiki, saj ne bi bilo več nepotrebnega posipavanja cestišč. Tako bi se kljub začetni investiciji in letnemu vzdrževanju sistema v obdobju desetih let tak sistem obrestoval.

 

Moje predpostavke so bile tudi, da bi se lahko privarčevalo z novo mehanizacijo in dobro organizacijo zimske službe. Po preučitvi teorije in raznih cen sem slednje ovrgel, saj so pri mehanizaciji vložki in letno vzdrževanje opreme preveliki za manjše občine, kakršna je Duplek. Sama organizacija zimske službe je izvedena s strani izvajalca strokovno in po zakonih.

 

Tako, da tudi pri sami organizaciji in logistiki ni več možno veliko privarčevati. Prihranki bi lahko bili z manjšimi izboljšavami minimalni in se v obdobju desetih let ne bi poznali.

 

Moji predlogi in izvedeni preračuni za občino Duplek so dokaz, da se v zimski službi še da privarčevati. S tem sem dosegel namen in cilje svojega diplomskega dela. Izračunal sem, da bi lahko občina Duplek z upoštevanjem mojih ugotovitev v desetihletih privarčevala med 60.000 in 70.000 evrov. Zaradi situacije na trgu in raznih nihanj se za tako dolgo obdobje ne da natančno napovedati prihranka.
Tako sem prišel do zaključka, da ni težava v dejstvu, da se privarčevati ne bi dalo, ampak v tem, da je pri vsem potrebno začetno vlaganje. Ker občina Duplek te možnosti nima, se pravi, ne razpolaga z zadostnimi financami, so prisiljeni v začasno najugodnejšo rešitev, za katero pa vidimo, da ni najugodnejša na daljši rok.

 

Download full insight