Interveniranje na alarme ter kriza zaradi varčevanja v zasebnem varovanju

Varovanje

Študent: Tomaž Pečovnik

Tomaž Pečovnik je diplomant Višje strokovne šole Academia Maribor, program Varovanje. Svoje diplomsko delo je zagovarjal aprila 2018.

Naslov diplomskega dela, ki sem ga izbral, se je nanašal na moje dvoletno izkušnjo v enem od zasebno varnostnih podjetij. Svoje vire sem iskal predvsem iz takratne službene literature, s pomočjo katere sem opravljal dodatna usposabljanja kot so: prevoz gotovine, varovanje gostinskih lokalov, uporaba strelnega orožja, uporaba plinskega razpršilca. Prav tako je tudi na spletu ogromno podatkov o tej temi, povezano z Zakonom o zasebnem varovanju. Zakone sem kar se da poenostavljal, da diplomsko delo razume tudi tisti, ki nima izkušenj v tej branži. Največ tem sem opisal iz lastnih izkušenj in izkušenj bivših sodelavcev, diplomsko delo sem podkrepil z lastnim slikovnim materialom, le tako sem čim bolj nazorno predstavil tematiko, za katero sem se odločil.

V začetku pisanja sem predstavil kdo lahko postane varnostnik, kakšni so nadaljnji pogoji do pridobitve različnih licenc: intervencija, prevoz gotovine. Nazorno sem predstavil ukrepe varnostnega osebja do zagotavljanja čim bolj uspešnega varovanja, izpostavil sem tudi kazniva dejanja. Namreč, varnostnik intervent se največkrat srečuje z primeri kaznivih dejanj, pa naj bodo to vlomi, ropi, tatvine, poskusi vloma. Na varovanem območju je največkrat prvi, ki je prisoten ob določeni spremembi. Na žalost je v večji meri na sprožen alarm napoten sam, velikokrat nanj deluje pritisk in lastna psiha, kaj se dogaja na objektu, kaj se dogaja na poti do objekta, pa tudi vprašanje, ki sem si ga velikokrat ob sproženem alarmu postavil sam: kaj me čaka na sproženem alarmu? Gre za lažni ali resnični alarm? Kot sem opisal je potrebno na sprožen alarm iti čim bolj suvereno in profesionalno, pa naj gre za alarm, ki se sproži vsako noč ali alarm, ki se je sprožil prvič.

Velikokrat pride do rutinskega opravljanja dela, predvsem pri obhodnih objektih. Zavede nas občutek, da je bil objekt vselej do zdaj bil brez posebnosti, kar nas lahko zavede. Tudi uporabniki tega objekta namreč delajo napake – pozabili so kaj odprto ali vklopljeno (največkrat so to mini kuhalniki in različni grelci), to pa lahko povzroči  požara ali celo kakšno večjo katastrofo. Velikokrat so obhodni objekti tudi ovira alarmom, saj so obhodni objekti veliki, znajdemo se na sredi le-tega nakar dobimo alarm, odzivni čas interventa se krepko poveča, preden pride do izhoda iz objekta in samega vklopa alarmnega sistema. Sam bi interventom zmanjšal število obhodnih objektov, predvsem bi izpostavil take, ki so veliki. Menim, da intervent lahko pregleda vizualno le takšne objekte, kjer ne rabi vstopiti v notranjost.

Glede problemov v cestnem prometu sem ugotovil, da bi bilo potrebno veliko dela, preden bi intervencijske skupine na svoje vozilo pridobile zvočno sireno in modro utripajočo luč ter s tem naziv vozila oz. osebe z prednostjo. Potrebna bi bila korenita sprememba zakonodaje, vendar bi bile koristi velike. Zmanjšalo bi se število neuspelih intervencij, čas, ki je potreben za intervencijo ob požarnem alarmu bi se krepko zmanjšal. Sam pa ne odobravam zlorabe sredstev, ki bi bile predpisane na vozila, zato bi bil potreben stalen nadzor vozil. Kot hipotezo diplomskega dela sem izbral tudi varčevanje v zasebnem varovanju, kar se je izkazalo kot pravilno. Tudi sam sem namreč opazil, da je konkurenca v zasebnem varovanju velika, zato nekatera podjetja svoje usluge opravljajo pod ekonomsko utemeljeno ceno. Tako posledično manj denarja ostane za zaposlene, kar se čuti kot izplačilo minimalnih plač za opravljeno delo, kot zastarela oprema, in kot najbolj sporno – zastarela vozila, ki niso več primerna za nujno in vsakodnevno opravljanje nalog. Oprema namreč velikokrat vpliva za varno in učinkovito opravljeno intervencijo. Ker je varnostnik intervent kot potujoča reklama in kaže sliko celotnega podjetja se spodobi, da je na svojem delovnem mestu urejen ter da nikoli nima izrabljene uniforme, ki predstavlja ogledalo podjetja.

Pri koncu svojega diplomskega dela ugotavljam in menim, da sem uspešno izpeljal svoj cilj, saj mi je uspelo podrobno opisati probleme na področju zasebnega varovanja, predstavil sem delo varnostnika interventa. Skozi pisanje sem se naučil uporabe različnih virov, naučil sem se tudi določene odgovornosti, ki sem jo prevzel ob samem začetku pisanja diplomskega dela. Z nekaj besedami bi svojo diplomsko delo označil kot zanimivo izkušnjo, ki mi bo pomagala na nadaljnji poti do izpolnitve zastavljenih ciljev.

[deof_form download_text=”Pečovnik-Tomaž-DD.docx” download_url=”https://www.academia.si/novice/wp-content/uploads/2018/04/Pečovnik-Tomaž-DD.docx”]

Želite biti obveščeni o novicah na Academii?

Ko bo kaj novega vam to enostavno sporočimo na vaš e-naslov.

X