Analiza ogleda kraja kaznivega dejanja vloma v stanovanjsko hišo

215

Varnost državljanov je osnovna človekova pravica, za katero bi morala poskrbeti država. Kazniva dejanja premoženjske kriminalitete, v prvi vrsti so to vlomi v stanovanjske objekte, ki pomenijo vdor v posameznikovo intimo, v veliki meri vplivajo na občutek lastne varnosti ljudi. Policijske statistike potrjujejo, da so vlomi pogosta oblika premoženjske kriminalitete in da je delež preiskanosti vlomov zelo nizek. Delež preiskanosti vlomov je namreč najnižji izmed vseh premoženjskih deliktov, saj v zadnjih štirih letih ni presegel dvajsetih odstotkov. Vzrok za nizek delež preiskanosti je vsekakor v dobri organiziranosti storilcev, ki na kraju kaznivega dejanja pustijo malo sledi. Vendar želim poudariti, da že ena, na videz nepomembna, zavarovana sled lahko pripomore k odkritju storilca.
Moja prva hipoteza se nanaša na kriminalistično-tehnično preiskavo. Predpostavil sem, da kakovostno in strokovno opravljena kriminalistično-tehnična preiskava poveča učinkovitost preiskovanja kaznivega dejanja. Na podlagi raziskovanja med pisanjem diplomskega dela in lastnih izkušenj lahko to hipotezo potrdim. Preiskovanje kaznivih dejanj vlomov temelji na ogledih krajev teh dejanj. Med ogledi preiskovalci lahko pridobijo veliko informacij, ugotovijo dejstva in najdejo sledi ter materialne dokaze, na podlagi katerih se začneta podrobno in zahtevno raziskovanje ter poglobljeno kriminalistično razmišljanje o kaznivem dejanju in storilcih. Vendar je preiskanost v veliki meri odvisna od tega, kako se izvedeta ogled in kriminalistično tehnična preiskava. Uporabne sledi in druge materialne dokaze je mogoče dobiti le takoj in neposredno na kraju, saj se dokazi sčasoma uničijo in spremenijo. Ogled se praviloma izvede le enkrat in je neponovljiv. Napak in pomanjkljivosti se ne da popraviti. Zato menim, da je vsak ogled kraja in kriminalistično tehnično preiskavo treba izvesti kakovostno in strokovno, saj se le na ta način lahko odkrijejo in zavarujejo uporabne sledi, ki imajo potencialno veliko dokazno in procesno vrednost. Obstajajo sicer teoretična izhodišča, kako naj bi potekal ogled kraja kaznivega dejanja, vendar se v praksi vsako kaznivo dejanje razlikuje in je zato vsak ogled edinstven. Poudariti želim, da rutiniranih ogledov in preiskav ne bi smelo biti, vendar se v praksi na žalost pogosto dogajajo.
Druga hipoteza se navezuje na prvo hipotezo. V njej sem predpostavil, da na kakovostno, strokovno in učinkovito kriminalistično-tehnično preiskavo vplivajo strokovno znanje, motiviranost in tehnična opremljenost preiskovalcev. Tudi to hipotezo lahko v potrdim na osnovi lastnih izkušenj, ki sem jih pridobil med triindvajsetletnim delom v policiji. Dejstvo je, da večino ogledov krajev kaznivih dejanj vlomov opravijo policisti v patruljah in lokalni kriminalisti. Kriminalistični tehniki največkrat opravljajo le oglede hujših kaznivih dejanj ali kadar jih lokalni policisti prosijo za pomoč. V praksi se to zgodi le redko. Menim, da je stopnja strokovnega znanja kriminalistično tehničnih opravil pri večini uniformiranih policistov nizka. Predvsem policisti v patruljah dnevno izvajajo različne naloge na področju prometne varnosti, skrbijo za javni red in mir, preventivne dejavnosti in kriminalitete. Zato so na vseh področjih težko dobro strokovno usposobljeni. Pogosto opažam napake preiskovalcev pri zavarovanju in fotografiranju sledi, saj imajo za to premalo znanja in izkušenj. Strokovno izpopolnjevanje kriminalistične tehnike se v zadnjih letih organizirano izvaja v obliki trimesečnega tečaja na oddelkih kriminalistične tehnike posameznih policijskih uprav. Na teh usposabljanjih se pridobi veliko kriminalistično-tehničnega znanja, vendar se teh izobraževanj lahko udeleži le malo policistov. Slabo strokovno znanje kriminalistične tehnike in preobremenjenost lokalnih policistov vplivata tudi na motiviranost pri izvajanju kriminalistično-tehnične preiskave. Večina vlomov se zgodi ponoči, zato se ogledi največkrat opravljajo v zgodnjih jutranjih urah, ko policisti že končujejo dvanajsturne nočne izmene. Utrujenost in izčrpanost sta poglavitna razloga za nemotiviranost in posledično neučinkovitost preiskave. Za natančnost in doslednost pri iskanju in zavarovanju sledi pa je potrebna visoka stopnja motivacije preiskovalcev. Na kakovost in strokovnost kriminalistične preiskave vsekakor močno vpliva tudi tehnična opremljenost preiskovalcev. V diplomskem delu sem poudaril pomen dobro opremljenega kriminalističnega kovčka. V praksi se največkrat dogaja, da so kovčki pomanjkljivo opremljeni in neurejeni. Na kraju kaznivega dejanja zato preiskovalci, tudi če odkrijejo sledi, teh ne zavarujejo pravilno, strokovno in kakovostno. Take sledi niso primerne za nadaljnjo preiskavo in nimajo dokazne vrednosti. Menim, da bi ta problem lahko rešili na način, da bi imela vsaka policijska enota več strokovno usposobljenih oglednikov, ki bi opravljali večino ogledov krajev kaznivih dejanj.
V tretji hipotezi sem predpostavljal, da so na krajih kaznivih dejanj najpogosteje zavarovane sledi obuval. Tudi to hipotezo lahko potrdim. Uradni statistični podatki prikazujejo, da je število zaprosil za preiskave sledi obuval na oddelkih za kriminalistično tehniko največje izmed vseh zavarovanih sledi. Iz statističnih podatkov je razvidno, da se je število vseh kaznivih dejanj skupaj in kaznivih dejanj vlomov v zadnjih štirih letih zmanjšalo. Vendar se je število zavarovanih sledi obuval kljub temu povečalo. Iz teh podatkov lahko sklepam, da so to sledi, ki jih preiskovalci na ogledih kaznivih dejanj najpogosteje uspešno zavarujejo. To hipotezo lahko potrdim tudi na osnovi svojih izkušenj pri kriminalistično-tehničnih preiskavah. Na krajih kaznivih dejanj najpogosteje odkrijemo in zavarujemo sledi obuval, saj so to pri večini ogledov edine sledi, ki jih storilci pustijo za seboj. Rad bi še enkrat poudaril, da sem ob raziskovanju in pregledovanju literature ugotovil, da imajo lahko tudi sledi obuval veliko dokazno in procesno vrednost, zato je zelo pomembno njihovo natančno iskanje in zavarovanje.
Na učinkovitost preiskave vplivajo tako kakovostno in strokovno opravljena kriminalistično tehnična preiskava, kot tudi znanje, izkušnje, motiviranost in tehnična opremljenost preiskovalcev.
S svojim diplomskim delom sem potrdil velik pomen strokovno opravljenega kriminalistično-tehničnega ogleda kraja kaznivega dejanja pri preiskovanju kriminalitete in podal veliko usmeritev za učinkovito delo preiskovalcev. Z raziskovanjem in analizo poteka ogleda in kriminalistično-tehničnih opravil sem tudi sam pridobil veliko znanja za kakovostno opravljanje svojega dela.

Download full insight