Dilema samograditelja enodružinske hiše

Gradbeništvo

Študent: Tamara Šmigoc

Tamara Šmigoc je diplomantka Višje strokovne šole Academia Maribor, program Gradbeništvo. Svoje diplomsko delo je uspešno zagovarjala aprila 2016.

PDF

Diplomsko delo Tamara Šmigoc

Naslov diplomskega dela sem si izbrala predvsem na podlagi dileme, v kateri sem se znašla tudi sama. Zanimalo me je, katera gradnja je boljša, trajnejša in trpežnejša, kako izbrati ter na podlagi česa se odločiti. Prav tako je na mojo odločitev vplivalo dejstvo, da sem se sama znašla v položaju investitorja gradnje, torej v položaju, kjer je treba izbrati med klasično in montažno gradnjo ter se odločiti, kakšno hišo bomo zidali. Odločila sem se pregledati in predstaviti ti dve vrsti gradnje ter prikazati prednosti in slabosti ene ter druge strani. Ker se z gradnjo srečujem prvič, je bilo več informacij iz knjig in forumov kot iz lastnih izkušenj, saj še nikoli nisem sodelovala pri takšnem projektu.

Diplomsko delo govori o primerjavi samogradnje enodružinske hiše klasične gradnje z montažno gradnjo. Namenjeno je vsem, ki jih zanima ta stroka, in vsem, ki se srečujejo ali se bodo srečali z gradnjo, četudi samo kot investitorji. Nekateri investitorji oz. posamezniki si razlagajo ti dve vrsti precej poenostavljeno, čeprav je med njima kar nekaj razlike. Na koncu je vse odvisno od naših želja, zaupanja v gradnjo in finančnih zmožnosti.

V uvodu sem opredelila problem, namen in cilje diplomskega dela. Cilji so bili predvsem razlaga, opredelitev prednosti in slabosti obeh gradenj ter tudi poenostavljen zapis postopka klasične in montažne gradnje.

Najpomembnejše dejstvo zame je bila življenjska doba novograjenega objekta. Gradnja je velika investicija, pri čemer sta pomembni dolgotrajnost in kakovostna gradnja, da lahko v miru živimo v novem domu. Prav tako sem za prednost vzela samograditeljstvo, predvsem z vidika financ. Res, da je gradnja doma življenjska naložba, vendar smo kljub temu vsi finančno omejeni in si pomagamo na različne načine. Sicer nismo na požarno ali poplavno ogroženem območju, vendar nesreča nikoli ne počiva. Tudi tukaj je dobila plus klasična gradnja, saj je montažna zelo občutljiva na vlago, veter, vodo, ogenj in poplave. S kakovostnimi in dobro vgrajenimi materiali je tudi klasična gradnja energijsko varčna. Velik pomen ima tudi čas. Kadar se želimo hitro seliti, se bomo odločili za suho gradnjo, ki je lahko končana že v treh mesecih, vendar je v trajnosti slabša od zidane, ki odlično kljubuje času.

Skozi opisana primera finančnega plana sem želela predstaviti ceno obeh gradenj po posameznih delih gradnje. Iz prikazanega vidimo, da je montažna hiša dražja, prav tako pa je treba imeti ves denar na zalogi – kot tudi pri gradnji zidane hiše na ključ. Klasična gradnja je lahko sprva cenejša, kasneje pa se lahko izkaže kot dražja v primeru slabih projektov in nestrokovne izvedbe ter posledično dodatnih stroškov za sanacijo in odpravo napak. Večina investitorjev za gradnjo najame kredit in hipoteko. V tem primeru je financiranje zagotovljeno do zaključka projekta tako montažne kot klasične gradnje na ključ. Kadar pa to ni mogoče, prevlada klasična gradnja po enoti mere ali v obliki samograditeljstva, saj jo ob pomanjkanju financ lahko ustavimo, ne da bi le-ta trpela, in nadaljujemo, ko imamo spet nekaj finančnega zalogaja.

Časovno gledano je montažna gradnja v veliki prednosti. Kadar hočemo hitro zgrajeno hišo, se bomo definitivno odločili zanjo. Takšna hiša je lahko gotova v treh mesecih, medtem ko mokra gradnja potrebuje čas. Pri mokri gradnji lahko v idealnih pogojih vse traja leto dni, velikokrat pa dlje. V terminskem planu vidimo, kako si sledijo dela pri klasični gradnji in kako je treba čakati med posameznimi deli, da se vgrajeni materiali posušijo, preden lahko nadaljujemo z drugimi deli. Pri montažni gradnji je terminski plan veliko krajši, saj gradnja ne poteka dolgo. Na gradbišče pripeljejo že gotove stene, kjer jih sestavijo. Prav tako lahko imamo že vgrajena okna in instalacijo, kar pripomore k še hitrejšemu koncu gradnje ter hitrejši selitvi v nov dom.

Sama sem se dolgo odločala, kakšno gradnjo izbrati. Lokacija je idealna za obe vrsti, prav tako podnebni pogoji. Na koncu je prevladala klasična gradnja. Zakaj? V prvi vrsti ji bolj zaupam. Zakaj? Zaradi let, ki jim odlično kljubuje, in zaradi materiala, ki mu bolj zaupam. K sami odločitvi je pripomoglo tudi to, da bomo samograditelji. Mogoče na ta način ne bomo nič privarčevali ali nas bo to celo stalo več, vendar nam pri finančnih omejitvah skoraj ne preostane drugega.

 

Diplomsko delo

PDF

Diplomsko delo Tamara Šmigoc

Želite biti obveščeni o novicah na Academii?

Ko bo kaj novega vam to enostavno sporočimo na vaš e-naslov.

X