Izvedba enodružinske hiše – stroškovna upravičenost toplotno izolacijskih smernic pri gradnji

185

Izgradnja stavbe je dolgotrajen ter znanja potreben proces, ki ga lahko uspešno izvedemo le ob sodelovanju pravega kadra. V diplomskem delu sem si najprej zadal izdelati načrt stavbe, ki mi je služil kot vodilo za izdelavo elaboratov. Izdelal sem načrt za objekt zunanjih dimenzij 9,85 × 7,85 m ter višine 7,35 m, sam objekt pa je zasnovan po metodi nizkoenergetske gradnje, torej so prosojni deli ustrezno orientirani ter glede na orientacijo tudi ustrezno veliki. Odločil sem se tudi za nizkoenergetski gradnji primerni leseni skelet hiše, v katerega lahko vgradimo zadostno debelino toplotne izolacije, v mojem primeru mineralne volne. Potrebno je izbrati prave rešitve za toplotne mostove ter izbrati ustrezna okna oz. zasteklitev s primernim toplotnoizolacijskim faktorjem.
V diplomskem delu sem se osredotočil na debelino toplotnih izolacij celotnega zunanjega ovoja. Vse konstrukcijske sklope sem vnesel v program, preračunal površine fasad in zasteklitev ter prostorov. Glede izbire debelin sem črpal osnovo iz ponudnikov nizkoenergijskih hiš, ki imajo že izdelane neke sklope ter debeline izolacij ter ostalih slojev, rezultate pa se da s programom URSA 4.0 sproti primerjati in urejati tako, da sem z vnosom vseh parametrov in debelin pridobil končne rezultate. Za vse tri primere sem lahko izhajal iz ene osnove, potrebno je bilo samo prilagoditi konstrukcijske sklope. Na podlagi izračunov programa sem izvozil dokument o izkazu energijskih lastnosti stavbe, ki sem jih za vse tri primere tudi priložil, za potrebe bolj natančnega dela pa sem si še izvozil elaborat za področje učinkovite rabe energije v stavbah, od koder sem pridobil točne podatke za oba primera in od koder izhajajo tudi tabele konstrukcijskih sklopov. Vse parametre, ki sem jih potreboval, sem združil v programu Excel, ki mi je služil kot osnova za izračune ter tabele.
Kot prvi model je dobro izoliran objekt s porabo 22,71 kWh/m2a, kar ga je uvrstilo v razred B2. V primeru, da bi pri tem modelu uporabil prisilno prezračevanje z vračanjem toplote, bi pričakoval vsaj 50-% nižjo porabo. Drugi primer je bil izbran na podlagi smernice PURES in porabi 68,09 kWh/m2a, kar ga je uvrstilo v razred D energijske učinkovitosti. Zadnji primer pa je dosegel mnogo slabši rezultat, in sicer 112,18 kWh/m2a, kar ga uvršča v razred E – potratne zgradbe.
Pridobil sem podatke iz uradnih cenikov, s katerimi sem izračunal dejanske cene pri uporabljenih debelinah toplotnih izolacij. Za bolj točne podatke sem upošteval samo spremembo cene pri toplotni izolaciji, saj lahko predpostavimo, da so vsi ostali konstrukcijski sklopi obvezni in se ne spreminjajo. Tako sem tudi dobil bolj transparentne podatke. Iz cen sem na podlagi kvadratur sklopov izračunal dejanske stroške, potem pa iz tega dobil razlike, ki nastajajo, ko povečujemo debelino izolacij. Izračunal sem, da je razlika (višja investicija) za ta objekt pri dobri toplotni izolaciji 12.417,26 € ter pri zgradbi po smernicah PURES 2.212,34 €.
Predhodno sem predpostavil, da se bo povračilna doba spreminjala glede na izbiro energenta za ogrevanje. Izbral sem šest najpogostejših energentov, ovrednotil njihove trenutne cene na trgu ter izkoristke sistemov, ki ta energent koristijo. Iz podatka o letni porabi objekta sem pridobil dejanske stroške za ogrevanje glede na različne energente. Iz tega sem lahko preračunal dejanske prihranke ter na koncu končno oceno, ki je povprečje vse energentov.
Na podlagi izračunov ter primerjav sem ugotovil, da so bile moje teze zastavljene v pravo smer in da sem potrdil domneve. Ugotavljam, da se nizkoenergijska gradnja na dolgi rok zagotovo obrestuje. Sama nizkoenergijska stavba se nam povrne v povprečju v 24 letih, kar je mnogo manj, kot je dejanska predvidena življenjska doba objekta. Objekt, ki je grajen po smernicah PURES, pa se nam v povprečju povrne v 9 letih. Menim, da je investicija v obeh primerih upravičena, vsekakor pa je potrebna posebna pozornost pri vseh sklopih izvedbe, da objekta ne rabimo celovito energijsko obnavljati preden bi se iztekla povračilna doba. Na koncu sem še izdelal izračun prihranka pri ogrevanju na celotno predvideno življenjsko dobo objekta, 80 let. Izračunal sem, da bi pri dobro izoliranem objektu v povprečju prihranil 35.092,56 €, kar nanese 486,66 € letno in jasno kaže, da se investicija v celoti izplača. Pri objektu po smernicah PURES pa bi prihranili 10.994,00 €, kar letno nanese 137,42 € in je tudi ekonomsko upravičeno.
Ugotavljam, da sem potrdil vse predpostavke in dokazal ekonomsko smotrnost nizkoenergijske gradnje.

Download full insight