Ob pregledu pravne ureditve sistema javnih naročil lahko sklenem, da smo kot mlada država še vedno v tranziciji. Zakon o javnih naročilih je doživel vrsto sprememb, zato sem poskušala v diplomski nalogi predstaviti javna naročila v Sloveniji v skladu z novim Zakonom o javnih naročilih, ki se je pričel uporabljati 7. 1. 2007.

Omejila sem se na samo predstavitev javnega naročanja v Sloveniji, faze v postopku, temeljna načela in postopke javnega naročanja.

Kot raziskovalni del sem predstavila, kako izvajamo javna naročila v javnem zavodu X in zakaj smo se odločili za določen postopek naročanja in ne za drugega.

V javnem zavodu X sem kot računovodkinja sama neposredno udeležena pri javnih naročilih, zato mi je bila tema zanimiva za raziskovanje in predstavitev v diplomski nalogi.

Pravila o javnih naročilih so bila sprejeta na podlagi ocene, da osebe javnega sektorja ne morejo biti v enaki meri avtonomne pri izbiri pogodbenega partnerja, kot to velja za zasebni sektor, saj gre pri osebah javnega prava za javne interese in trošenje proračunskih sredstev. Na javna naročila je treba gledati z druge plati, kadar se kot ponudnik na področju javnih naročil pojavlja zasebni sektor. Imamo torej opravka s posebnim odnosom ali partnerstvom med javnim in zasebnim sektorjem.
Konec leta 2006 je bil sprejet novi zakon o javnih naročilih (ZJN-2 in ZJN VETPS), ki bi naj poenostavil postopke oddaje javnih naročil in celovito uskladil področje javnih naročil s pravili Evropske skupnosti.

Toda ali bo to res tako?

Praksa bo pokazala, ali je novela izpolnila pričakovanja naročnikov in ponudnikov pa tudi strokovne javnosti in pristojnih institucij. Velikokrat lahko dejanski pomen zakonske norme in voljo zakonodajalca ugotovimo šele, ko pride do njene uporabe v praksi, zato bo zlasti pomembno kako se bo glede posameznega pomena norm izrekla državna revizijska komisija.

Od začetka uporabe novega zakona je preteklo nekaj časa, zato so že znane prve praktične izkušnje. Pri raziskovanju in prebiranju literature sem prišla do spoznanja, da je potrebno pri novostih izpostaviti vsaj dve, ki se nanašata na postopke javnega naročanja, in sicer konkurenčni dialog in postopek zbiranja ponudb brez predhodne objave in z njo. Konkurenčni dialog je prava novost v novem ZJN-2. Gre za postopek, pri katerem je poenostavljeno povedano naročniku znan cilj, ni pa mu povsem znana pot za dosego tega cilja. Torej je uporaben predvsem za zahtevnejša javna naročila. Naročnik v prvi fazi prizna sposobnost kandidatom. Nato lahko skupaj z njimi oblikuje dokončno razpisno dokumentacijo za drugo fazo tako, da se pogaja z vsemi kandidati, med pogajanji lahko po vnaprej postavljenih merilih število kandidatov postopoma zmanjšuje. Konkurenčni dialog mora začeti z najmanj tremi kandidati, v zaključni fazi pa mora biti zagotovljena konkurenca. Postopek zbiranja ponudb brez predhodne objave pa je precej podoben prejšnjim javnim naročilom male vrednosti. Bistvena razlika od prejšnjega je v manjši normiranosti in višjem spodnjem limitu, medtem ko je zgornji limit ostal praktično enak. Navedeno pomeni kar nekaj poenostavitev pri javnem naročanju.

V javnem zavodu X smo se odločili za postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, ker je za našo dejavnost najbolj primeren postopek nabave blaga, ki ga potrebujemo, da lahko s ponudniki sklenemo okvirne sporazume. Le–ti omogočajo največjo fleksibilnost pri nabavah ob kar največji transparentnosti postopka, tako kot sem to predstavila v diplomski nalogi.

 

Diplomsko delo lahko preberete tukaj:

PDF Izvedba postopka javnega naročila blaga (na primeru javnega zavoda X)