V diplomskem delu sem predstavila javni zavod x – delovanje, pravno ureditev, vire financiranja. Javni zavod x je nepridobitna organizacija, ustanovljen je v javnem interesu na področju kulture. Namen delovanja ni ustvarjanje dobička, ampak zagotavljanje kulturnih storitev za družbo kot celoto in posameznika. Javni zavod x sodi med male pravnoorganizacijske oblike. Je samostojna pravna oseba, a nima lastnega premoženja. S premoženjem le upravlja, lastnik premoženja je ustanovitelj.

Sredstva za delovanje pridobiva javni zavod x iz različnih virov. Najpomembnejši delež predstavljajo sredstva pridobljena iz javnih virov in lastni prihodki od opravljanja dejavnosti javne službe. Javni zavod x s področja kulture mora pridobiti velik delež sredstev za pokritje programov javne službe iz drugih nejavnih virov. To mu uspeva predvsem z iskanjem donatorjev, sponzorjev, z izvajanjem pedagoškega in andragoškega programa, s sodelovanjem z drugimi kulturnimi, izobraževalnimi, turističnimi in gospodarskimi ustanovami, tako doma kot v tujini. Aktivno pa išče tudi možnosti sofinanciranja programov in projektov iz sredstev proračuna EU in proračunov ostalih članic EU. Izjemnega pomena za delovanje javnega zavoda x je pridobivanje sredstev za dodatno zaposlovanje na podlagi razpisov za zaposlitvene programe. Javni zavod x že vrsto let uspešno kandidira na razpisih za izvajanje zaposlitvenih programov javnih del, zadnje leto pa tudi na razpisu za zaposlitvene programe iz sredstev Evropskega socialnega sklada. Resorno ministrstvo namreč javnemu zavodu x v zadnjih petnajstih letih ni odobrilo sredstev za dodatne zaposlitve, pa tudi v bodoče ni pričakovati pozitivnih sprememb na tem področju. Potrebe pa se kažejo v vseh oddelkih zavoda  – zaradi narave dela in povečanega obsega.

Za javni zavod x je pomembno, da ima dobro organizirano računovodsko službo. Le-ta mora sodelovati pri pripravi finančnega dela dokumentacije za razpisane programe. Ko so sredstva pridobljena, pa mora izvesti vse faze računovodenja, ter poskrbeti za dajanje računovodskih podatkov in informacij notranjim in zunanjim uporabnikom. Računovodenje javnega zavoda x temelji na poznavanju predpisov s področja računovodstva, s področja javnih financ, s področja dejavnosti, poznavanju predpisov s področja dajatev, delovnopravne zakonodaje.

V začetku diplomskega dela sem predstavila javni zavod x s področja kulture. Ugotovila sem, da je obravnavani javni zavod nepridobitna organizacija, spada med majhne organizacije, organa zavoda sta direktor in svet zavoda. Ustanovitelj zavoda je lokalna skupnost, pretežni financer je resorno ministrstvo. Javni zavod nima lastnega premoženja, s premoženjem le upravlja. Dobiček ustvarja le iz naslova tržne dejavnosti, delež te dejavnosti je zanemarljiv. Je osrednja muzejsko-galerijska ustanova v severovzhodni Sloveniji na področju likovne in vizualne umetnosti. Ukvarja se z raziskovalno ter razstavno dejavnostjo.

V naslednjem poglavju sem ugotovila, da je javni zavod posredni uporabnik proračuna, določeni uporabnik enotnega kontnega načrta. Pri računovodenju je potrebno upoštevati veliko zakonov in drugih predpisov, ki neposredno ali posredno določajo načine ravnanja. Predpisi se prehitro spreminjajo, dopolnjujejo, v nekaterih primerih so sprejeti a se uporabljajo le v delih, ali se spreminjajo še preden se začnejo uporabljati (Zakon o sistemu plač javnih uslužbencev). Če primerjam računovodenje javnega zavoda in gospodarske družbe, ugotovim posebnosti:

  • ločeno evidentiranje dejavnosti javne službe in tržne dejavnosti
  • ločeno evidentiranje dejavnosti javne službe in tržne dejavnosti po načelu fakturirane realizacije in po načelu plačane realizacije (načelo denarnega toka)
  • amortizacija zgradb, ki so kulturni spomenik, se ne obračunava, amortizacija opreme se opravi v breme sredstev v upravljanju, amortizacija drobnega inventarja se opravi ob nabavi v višini 100 %
  • načrtovanje: javni zavod ne načrtuje dobička, ustvarjeno razliko med prihodki in odhodki lahko nameni le za dejavnost, na podlagi soglasja ustanovitelja
  • izdelava premoženjske bilance – javni zavod pobota terjatve in obveznosti do občine ustanoviteljice ter terjatve in obveznosti uporabnikov proračuna občine ustanoviteljice
  • obračun davka od dohodkov pravnih oseb samo za obdavčljivo dejavnost (tržna dejavnost)
  • obračun plač:
  • osnova za obračun plače direktorja je plačilni razred, v katerega je direktor razvrščen na podlagi Uredbe o plačah direktorjev, minulo delo znaša 0,3 % osnovne plače
  • osnova za izračun plač zaposlenih po kolektivni pogodbi je izhodiščna plača za I. tarifni razred, minulo delo je 0,5 % za moške, za ženske do vključno 25 let delovne dobe 0,5 %, za vsako dopolnjeno leto nad 25 let delovne dobe je 0,75 %
  • osnova za obračun plač zaposlenih po programu javnih del je minimalna plača v RS, minulo delo se ne obračunava
  • če je javni zavod zavezanec za obračun davka na dodano vrednost, je potrebno izračunati in upoštevati odbitni delež vstopnega DDV
  • analiziranje in nadziranje je pomembna funkcija računovodenja tudi zaradi različnih virov financiranja
  • v računovodstvu javnega zavoda je zaposlena ena oseba, ki pokriva vsa področja dela računovodske službe in pripravlja računovodske informacije za notranje in zunanje uporabnike, zato je potrebna dobra računalniška in programska podpora.

V nadaljevanju sem raziskala vire financiranja javnega zavoda in ugotovila, da pridobiva javni
zavod x s področja kulture sredstva za delovanje na podlagi neposrednih pozivov, javnih pozivov, javnih razpisov, z izvajanjem lastne dejavnosti. Sredstva pridobiva iz državnega in občinskega proračuna, iz proračuna sredstev EU, z nejavnimi viri za izvajanje javne službe, z izvajanjem tržne dejavnosti.

Z leti se je način dela javnega zavoda spreminjal, s tem pa tudi potrebe po dodatnih finančnih sredstvih. Razstave niso več projekti z enostavnim obešanjem slik, temveč je potrebno razstavljena dela predstaviti na inovativen, zanimiv način, organizirati je potrebno veliko spremljevalnih programov (pedagoški, andragoški program, delavnice, performans), dogodkov (predavanje, organizirano vodstvo, okrogla miza, srečanja z umetniki in avtorji razstav). Vsi ti dogodki ne bi tako pritegnili zainteresirane javnosti brez obveščanja (tiskana vabila, plakati, e-pošta, public relation).

Vse navedeno zahteva dodatna finančna sredstva in kadrovsko okrepitev, kriteriji financiranja iz državnega proračuna se, žal, v zadnjem desetletju niso bistveno spremenili. V tem poglavju diplomskega dela sem ugotovila, da lahko javni zavod x s področja kulture za izvajanje programa, poleg sponzorskih in donatorskih sredstev, pridobi lastna sredstva z izvajanjem pedagoškega in andragoškega programa in s sodelovanjem z drugimi ustanovami – domačimi in s tujimi. Za zapolnitev kadrovske vrzeli lahko kandidira za zaposlitve po programu javnih del in za sredstva Evropskega socialnega sklada.

Iz opravljanja tržne dejavnosti si javni zavod obeta večji delež sredstev po prenovi oziroma
dograditvi objektov. Obnova je načrtovana že več let, realizacija se zdi bližja kot kdaj koli prej,
tudi zaradi kandidature mesta Maribor za evropsko prestolnico kulture.

V zadnjem delu diplomskega dela sem raziskala razpise za sredstva EU za kulturne programe in
projekte. Ugotovila sem, da je razpisan program Kultura 2007–2013. Na podlagi omenjenega programa sem predstavila posamezne sklope programa, razpisne pogoje, razpisno dokumentacijo, predstavila sem rezultate razpisa za leto 2007 in ugotovila, da Slovenija ni najbolj uspešna pri črpanju sredstev. V Sklopu 1.2.1 in 1.2.2 je bila uspešna le na področju knjige, branja in prevajanja, odobreni so bili štirje prevodni projekti, v sklopu 1.3 Kulturno sodelovanje s/v tretjih državah je bila na razpisu uspešna z dvema projektoma. Razloge za takšen rezultat pripisujem ugotovitvam, ki sem jih navedla v povzetku analize.

»Vsaka kultura se rodi z mešanjem, z medsebojnim vplivanjem, s soočanjem. In nasprotno, v
izolaciji civilizacija umre.« 
                                     

                                                                                                                       Octavio Paz

 

Diplomsko delo lahko preberete tukaj:

 PDF Možnosti pridobivanja dodatnih sredstev za delovanje javnega zavoda x s področja kulture

DELI
Prejšnji članekRadijska ekipa
Naslednji članekUpravljanje s terjatvami

Tatjana Kosi je diplomntka programa računovodstva, na višji strokovni šoli Academia. Predstavljeno diplomsko delo je zagovarjala dne 9. aprila 2008.