Uporaba BIM modela pri projektiranju in izgradnji proizvodno poslovnega objekta

73

V okviru diplomskega dela sem izdelal BIM model objekta, s katerim sem preverjal predhodno predpostavljene hipoteze. Namen modela je bila nadgraditev obstoječe projektne dokumentacije, izdelava popisa del in terminskega načrta. Preko izdelave teh sestavnih delov diplomskega dela sem tudi prišel v stik z orodji in načini dela za izdelavo modela. Pri tem sem usvojil osnove programa Autodesk Revit 2018 in pridobil znanje, ki ga lahko uporabim pri svojem delu v prihodnosti. Obstoječa projektna dokumentacija objekta je prešla iz dvodimenzionalnega na štiridimenzionalen model, kateremu je posebej dodan še terminski načrt. Zastavljeni nameni in cilji diplomskega dela so torej bili doseženi.

Glede na izdelan model in dobljene rezultate lahko preverimo ali predpostavljene hipoteze držijo ali ne:

H1: Uporaba BIM modela prinaša izboljšave pri izdelavi popisa del.

Veljavnost hipoteze sem preverjal s primerjavo projektantskega predračuna z izvlečki iz programa Autodesk Revit 2018. Zaradi posebnosti in omejitev znotraj programa sem moral nekatere količine preračunati, da sem sploh prišel do primerljivih rezultatov. Za nekatere elemente pa sem ugotovil, da sploh niso primerljivi. Kljub temu je bilo večji del stroškov projekta možno primerjati. Pri teh je prišlo do manjših odstopanj, ki so rezultat različnih izračunov potrebnih količin materialov za vgradnjo. Pri primerjavi rezultatov sem opazil, da je popis del natančneje strukturiran kot izvlečki iz BIM modela. Poleg tega je popis del tudi bolj pregleden in je z njim tudi lažje upravljati, ker je vse zajeto znotraj ene datoteke. Izvlečki iz BIM modela pa so vsi predstavljeni posebej in jih ni mogoče urejati, kot je to mogoče v programu Microsoft Excel, v katerem je bil pripravljen popis del. Največja prednost, ki jo v tem primeru predstavlja BIM model, je hitrost izračuna količine potrebnih materialov za vgradnjo. Te količine se glede na moje rezultate, z manjšimi odstopanji, ujemajo s količinami, ki sem jih izračunal za popis del. Vsaka metoda ima torej svoje prednosti in slabosti. Zaradi hitrosti izračunov znotraj BIM modela, je te rezultate smiselno uporabiti pri izdelavi popisa del, tako da izvlečke iz modela uvozimo v Microsoft Excel. V tem programu nadaljujemo z izdelavo popisa, tako da vnesemo vsa opravila, ki jih BIM model do sedaj ni zajel. Na ta način si bistveno skrajšamo potreben čas za izdelavo popisa del.

Hipotezo 1 lahko potrdimo. Na podlagi uporabniške izkušnje sem ugotovil, da prinaša BIM model v kombinaciji z uporabo programa Microsoft Excel izboljšave pri izdelavi popisa del.

H2: Uporaba BIM modela prinaša izboljšave pri izdelavi terminskega načrta del.

Veljavnost hipoteze 2 sem želeli preveriti s primerjavo terminskega načrta del v obliki gantograma, izdelanega v programu GanttProject s terminskim načrtom izdelanim znotraj BIM modela. Ugotovil sem, da Autodesk Revit 2018 ne omogoča neposredno izdelavo terminskega načrta znotraj BIM modela. Tega ga lahko izdelamo le s programom Autodesk Navisworks, v katerega moramo uvoziti predhodno izdelan BIM model. Zaradi licenčnih pogojev podjetja Autodesk mi je bila uporaba programa Navisworks onemogočena, saj ne podpira študentske licence. V praksi bi torej morali za izdelavo terminskega načrta znotraj BIM modela kupiti licenco dveh programov od proizvajalca Autodesk. Pri klasični izvedbi gantograma sem uporabil postavke iz predhodno izdelanega popisa del, jih kronološko umestil v program in jim določil časovno trajanje. Gantogram sem pripravil v nekaj urah.

Hipotezo 2 ovržemo. Zaradi enostavnosti uporabe že obstoječih programov za pripravo terminskega načrta in neugodnih licenčnih pogojev proizvajalca programskih orodij za BIM modeliranje, ocenjujem da te ne prinašajo bistvenih izboljšav pri izdelavi terminskega načrta del.

H3: Informacijsko modeliranje stavb izboljša proces načrtovanja stavb.

Veljavnost hipoteze sem preverjal na podlagi primerjave uporabniške izkušnje pri uporabi programskih orodij Autodesk Revit in AutoCAD. Pri izdelavi BIM modela sem opazil bistvene razlike v primerjavi z uporabo CAD orodij. V praksi je zelo razširjena uporaba programa AutoCAD, ki v primerjavi z Revitom ni tako prilagojen potrebam gradbenih inženirjev in arhitektov. Glavna razlika je v tem, da v CAD orodjih načrtujemo le s pomočjo črt, ki jim spreminjamo geometrijske karakteristike. V primeru Revita pa vnašamo v model elemente, ki nosijo poleg geometrijskih informacij tudi negeometrijske. Novejše verzije AutoCAD-a sicer omogočajo tudi izdelavo 3D modelov, vendar se v praksi uporablja predvsem za izdelavo 2D načrtov. Za razliko od tega je že sama osnova BIM modela 3D prikaz objekta. Poleg tega so znotraj programa vsi pogledi povezani, tako da se vsaka sprememba na modelu aktualizira na vseh nivojih. Iz modela lahko izvozimo poljubne prereze, tlorise, narise itd. V primeru AutoCAD-a je vsak posamezen zorni potrebno posebej narisati. V primeru, da pride v procesu načrtovanja do spremembe na projektu, je vsako potrebno posebej vnesti v vse poglede, ki jih ta zadeva. Načrtovanje z uporabo programa Autodesk Revit 2018 je bistveno bolj učinkovito v primerjavi s programskim orodjem AutoCAD.

Hipotezo 3 potrdimo. Pri uporabi programskih orodij Autodesk Revit in AutoCAD sem na podlagi uporabniške izkušnje ugotovil, da prinaša informacijsko modeliranje stavb izboljšave v procesu načrtovanja.

H4: Nakup licence BIM programskega orodja za uporabo v majhnem podjetju je smiselna.

Smiselnost nakupa licence za uporabo BIM programskega orodja sem preverjal na primeru programa Autodesk Revit 2018, ki sem ga uporabil za izdelavo BIM modela poslovno proizvodnih prostorov. Program je najbolj primerljiv z AutoCAD-om, ki ga v podjetju že uporabljamo in se je tudi znotraj stroke izkazal kot uporaben. Glavni faktor pri nakupu licence za uporabo programa je vsekakor cena. Letna licenca za uporabo AutoCAD-a znaša, po trenutno objavljenem ceniku na spletni strani proizvajalca Autodesk, 1.354,78 €. Letna licenca za uporabo Autodesk Revit 2018 pa znaša – po trenutnem ceniku – 1.935,40 €. Torej znaša razlika v ceni za zakup letne licence med programoma 580,62 €. Cenovna razlika sicer ni tako velika, če deluje podjetje na področju oz. za naročnike, ki zahtevajo izdelavo BIM modelov. V primeru manjših podjetij, ki delujejo na področju visokih gradenj in nimajo opravka z večjimi naročniki, pa so potrebe po tovrstnih storitvah bolj redke. Poleg tega tovrstno programsko orodje ne predstavlja zamenjave za AutoCAD, ki ga zaradi široke uporabnosti znotraj stroke podjetje še vedno potrebuje, temveč njegovo nadgradnjo. Sicer se zadnje čase vzpostavlja trend uporabe BIM modelov, ki pa zaenkrat znotraj stroke še ni dosegel večjega posluha.

Hipotezo 4 ovržemo. Zaradi premajhne razširjenosti uporabe BIM modelov znotraj stroke in nizkega povpraševanja s strani naročnikov se nakup licence BIM programskega orodja za uporabo v podjetju ne zdi priporočljiv.

Skozi proces izdelave BIM modela in pisanja diplomskega dela na to temo sem pridobil mnogo novega znanja, ki mi bo vsekakor koristilo v prihodnosti. BIM tehnologija predstavlja odgovor na mnogo problemov, s katerimi se soočamo, zato upam, da se bo v prihodnje uporabljala v veliko večjem obsegu kot sedaj.

Download full insight