Personalna uporaba črno-bele fotografije v današnjem času pri različnih uporabnikih

284

Največ anketirancev se je opredelilo za laične fotografe, ki fotografirajo ljubiteljsko.
Ženske najraje fotografirajo z mobilnimi telefoni, na drugem mestu sledijo digitalni
fotografski aparati. Moški najraje uporabljajo digitalne fotografske aparate, takoj za njimi
pa mobilne telefone. Anketiranci se najraje ukvarjajo s popotniško fotografijo, radi pa
fotografirajo tudi družinske člane in družabne dogodke. Dve tretjini vprašanih crno-bele
fotografije ne uporabljata, tisti, ki pa jo uporabljajo, fotografirajo svoje družinske člane,
ustvarjajo avtoportrete in fotografirajo popotovanja, izlete, počitnice.

86 odstotkov anketiranih je analogne fotografske aparate v preteklosti že uporabljalo. 36
odstotkov jih je uporabljalo črno-belo tehniko, od tega jih je 78 odstotkov kupilo črno-beli
film. Več kot polovica vprašanih je filme zmeraj razvila, ostali anketiranci pa so filme
razvijali zelo pogosto, in sicer so razvili skoraj vsak film, ki so ga posneli. Slaba četrtina
teh, ki so razvijali filme, je fotografije razvila tudi v črno-bele. Razvite fotografije so
shranili v albume, razobesili po stenah ali jih podarili. V današnjem času se analogne
fotografije poslužuje manj kot desetina vprašanih. Za tak upad navajajo razlog, da so
analogni fotografski aparati in razvijanje fotografij preveč dragi. Črno-belo tehniko
dandanes uporabljajo v 13 odstotkih, od teh le četrtina ljudi ustvari črno-belo fotografijo s
spremembo nastavitev na fotografskem aparatu, vsi ostali pa fotografije spreminjajo v
računalniških programih za obdelavo fotografij. Fotografije anketiranci hranijo na
računalnikih ali telefonih, v redkih odstotkih jih presnamejo na zgoščenke. Nekateri svoje
fotografije radi shranjujejo na spletu, kjer jih tudi naknadno objavijo na družbenih
omrežjih, v fotoknjigah, na blogih in jih pošiljajo po elektronski pošti. Le redko jih
razvijejo. 60 odstotkov anketiranih je odgovorilo, da dandanes nikoli ne razvijajo
fotografij. Ko fotografije predstavljajo, jih največkrat pokažejo kar na računalniku oziroma
na telefonu, veliko jih fotografije prikaže tudi na domačem televizorju, nekateri pa za
prikaz uporabljajo tudi projektorje. Pogosto so anketirani odgovarjali, da fotografije
objavijo na družbenih omrežjih, svojih spletnih straneh, blogih in da jih pošiljajo po
elektronski pošti. Večina vprašanih je odgovorila, da imajo raje digitalno fotografiranje,
ker je hitrejše, lažje in bolj enostavno. Dobrih 20 odstotkov pa je odgovorilo, da jim je
analogni zajem veliko ljubši, ker je za dobro fotografijo potrebnega vec znanja in truda, da
fotografije uspejo in da so le-te bolj kvalitetne.

VVJJV4G9SO

V današnjem času se je način fotografiranja zelo spremenil. Dandanes ljudje fotografiramo
veliko več, saj nas aparati, ki imajo fotografski aparat, spremljajo vsakodnevno, s tem
ciljam na mobilne telefone. Je pa zato morda padla kakovost fotografij. Včasih smo morali
premisliti, kaj bomo fotografirali, vzeli smo si veliko več časa, saj so omejitve nastale že
pri številu posnetkov analognega filma, zaradi cesar smo morali biti varčni. Danes je na
voljo neomejeno število posnetkov, ki so nam na ogled takoj, prav tako pa jih lahko takoj
tudi korigiramo.

Večina anketirancev je bila laikov, ki se s fotografijo ukvarjajo ljubiteljsko, kar se je
skladalo z mojim predvidevanjem. Najbolj uporabljene naprave so digitalni fotografski
aparati in telefoni. Predvidevala sem, da najraje fotografirajo družino, družabne dogodke in
sebe. Anketiranci so odgovorili, da v objektiv najraje ujamejo svoja popotovanja, družino
in družabne dogodke. Veliko presenečenje je bila ugotovitev, da je bila črno-bela
fotografija nekoč bolj popularna, kot je danes. Moje razmišljanje, da je zdaj lažje priti do
črno-bele fotografije, se ni skladalo z mnenjem anketirancev, da bi se zaradi lažje
dostopnosti večkrat odločali za črno-belo fotografijo. Predpostavka, da se klasičnega
razvijanja fotografij ne poslužujejo več, vsaj ne v taki meri kot nekoč in da fotografije raje
razpošiljajo po elektronski pošti in objavljajo na družbenih omrežjih, drži. Da posnete
fotografije radi predstavijo tudi na televizijskem sprejemniku in na projektorjih, nisem
predvidevala. Fotografije radi hranijo na svojih računalnikih in mobilnih telefonih, na moje
presenečenje pa jih veliko fotografije hrani tudi na spletu. Pri vprašanju, ali jim je ljubše
analogno ali digitalno fotografiranje, so v veliki večini odgovorili, da digitalno. Moja
predvidevanja so bila, da bosta obe smeri fotografiranja priljubljeni v približno enaki meri.

Če povzamem, se pri mojem raziskovanju približno četrtina mojih predvidevanj ni skladala
z odgovori anketirancev. S to nalogo sem dobila odgovore na vsa svoja vprašanja, ki sem
si jih zastavila.

Namen fotografiranja laičnih uporabnikov, in sicer ujeti in zabeležiti poseben trenutek v
življenju, se kljub razlikam, ki jih je prinesla digitalna doba, ni spremenil.

VXWT5DBNHT

Razlike med analognim in digitalnim fotografiranjem se kažejo v samih napravah, ki
fotografirajo. Po zunanjosti ostajajo digitalni fotografski aparati enaki analognim,
razlikujejo se v notranjosti, kjer namesto fotografskega filma sliko zajema dovršena
tehnologija.

Če smo v analogni dobi za fotografiranje uporabljali le fotografske aparate, se je to z
raznovrstno digitalno tehnologijo spremenilo. Večfunkcijske naprave, ki poleg
fotografiranja opravljajo še kakšno drugo funkcijo, so izjemno priljubljene. Sedaj se poleg
digitalnega fotografskega aparata največ uporablja mobilni telefon. Spremenila se je tudi
hramba fotografij. Nekoč so bile fotografije na fotografskem papirju, danes pa so v
največji meri hranjene virtualno, zato je ogled fotografij brez elektrike in ustrezne
predvajalne naprave praktično nemogoc. Ob posebnih priložnostih pa se fotografije
odtisnejo tudi na kak predmet ali tekstil.

Laičnim uporabnikom crno-bela fotografija ni več tako blizu, kot jim je bila nekoč. Čeprav
se lahko barvna fotografija razmeroma enostavno spremeni v črno-belo, se pojavljajo v
mnogo manjšem številu, kot so se nekoč.

Download full insight