Republika Slovenija se je z osamosvojitvijo znašla v novem položaju, v sistemu meddržavnih selitev in urejanja tokov delovnih migrantov. Ta je v svoj pravni red leta 1992 uvedla zakon, Zakon o zaposlovanju tujcev, ki je urejal status tujcev na trgu dela. Zaradi prevzema pravnega reda Evropske unije je morala Slovenija leta 2002 sprejeti nov sistemski zakon, Zakon o zaposlovanju in delu tujcev. Novejši zakon določuje tri vrste delovnih dovoljenj, in sicer osebno delovno dovoljenje, dovoljenje za zaposlitev in dovoljenje za delo.
Za osebno delovno dovoljenje je značilno, da se izda za določen ali nedoločen čas, in sicer neodvisno od stanja in razmer na trgu dela, tujcu pa omogoča prost dostop do dela in ga na trgu dela enači z domačimi iskalci zaposlitev. Delovno dovoljenje za zaposlitev se izda pod določenimi pogoji, podlaga je prošnja delodajalca, ki tujcu omogoča zaposlitev le pri delodajalcu, ki zanj vloži popolno vlogo.

 

Download full insight