Prehrana v osnovni šoli

Računovodja

Študent: Emilija Škerget

Emilija Škerget je diplomantka programa Računovodja na Višji strokovni šoli Academia. Predstavljeno diplomsko delo je zagovarjala julija 2009.

PDF

Diplomsko delo Emilija Škerget

Prehrana in zdravje sta tesno povezana. Tudi zato ima naša država sistemsko organiziran način prehrane otrok in mladostnikov. Na vseh šolah sta organizirana šolska malica in kosila, ponekod tudi šolski zajtrk. Z osveščanjem otrok in njihovih staršev o zdravi prehrani, bi lahko to razmerje obrnili v korist polnovredne zdrave prehrane. S pravim načinom prehranjevanja zdravje varujemo in hkrati preprečujemo različne bolezni. Priporočila o zdravem prehranjevanju priporočajo kvaliteten zajtrk, toda strokovnjaki za prehrano ugotavljajo, da več kot polovica otrok ne zajtrkuje.

Otroki niso ljubitelji zdrave polnovredne prehrane. Veliko raje imajo hitro pripravljeno hrano, kot sta sendvič in pica. Zdrava in polnovredna prehrana sta veliko bolj pomembna za njihov uravnotežen razvoj in rast, kot pa hitro pripravljena hrana, za katero strokovnjaki trdijo, da je preveč kalorična in tudi nezdrava ter po daljšem času vodi k različnim boleznim. Zato na osnovnih šolah jedilnike pripravljajo tako, da je hrana uravnotežena in zdrava.

Vzgojno – izobraževalne ustanove, morajo kot javni zavod izpolnjevati določila Zakona o javnih naročilih. Zakon določa obvezna postopke naročnikov in ponudnikov pri javnem naročanju blaga in storitev.

Iz zbranih podatkov iz narejene raziskave v nalogi razberemo, da si veliko otrok želi jesti tudi kosilo, saj je velikemu številu otrok šolska malica edini obrok do prihoda domov. Otroci in predvsem starši, kot plačniki stroškov prehrane se za kosilo ne odločajo, saj je socialni položaj družin vse slabši. Otroci na osnovni šoli X so v veliki meri  zadovoljni s šolsko prehrano, saj se organizator šolske prehrane trudi sestaviti jedilnike, ki otrokom ustrezajo.

Pri načrtovanju prehrane otrok v šolskih kuhinjah veljajo enaka načela kot za otroke, ki se hranijo doma. Prehrambeni načrt v šolskih kuhinjah je bolj enoten in se lahko manj ravna po potrebah in okusu posameznih otrok. Zato je toliko bolj pomembno, da so obroki pravilno sestavljeni in da osebje, ki načrtuje in pripravlja te obroke, pozna načela prehranske vede s posebnostmi otroške in mladinske prehrane. Pri načrtovanju prehrane se upoštevajo prehrambena priporočila, ki so prirejena po tujih virih in so prilagojena našim razmeram.

V šoli (večja skupnost) je mnogo težje ustrezno prehraniti posameznega otroka kot v družini, saj imajo otroci različen tek in ker lahko v omejenem obsegu upoštevamo želje posameznih šolarjev. Šolska malica oz. šolska prehrana ne more biti po okusu prav vseh otrok. Tudi skrbno pripravljen, polnovreden obrok hrane ne izpolni svojega namena, če ga otrok odklanja.

Včasih slišimo kritike, da otroci dobijo za malico premalo. Zavedati se moramo, da je šolska malica samo eden izmed dnevnih obrokov in da je šolska malica le dopolnilo zajtrku. Ne moremo pričakovati, da bo otrok, ki ni zajtrkoval in je njegov prvi obrok šolska malica, prav s šolsko malico pokril večino  dnevnih potreb po hranilih in energijskih snoveh.

Glede na odgovore pri anketi so otroci na šoli v veliki meri zadovoljni s šolsko prehrano, kar je posledica anket, ki jih izvaja organizator šolske prehrane in prilagajanja jedilnikov željam otrok.

Analiza zbranih podatkov kaže, da otroci niso najbolj navdušeni nad zdravo polnovredno prehrano, ki jo šola sicer ponuja za malico. Kar 125 otrok je v odgovorih navedlo, da sta jim pizza in sendvič najbolj priljubljena malica. Ta podatek je lahko zaskrbljujoč, ker nam sporoča, da je hitro pripravljena hrana pri otrocih priljubljena, medtem, ko malica pripravljena iz polnovrednih živil, pri otrocih nima posebne vrednosti. Prehrana in zdravje sta tesno povezana. Z osveščanjem otrok o zdravi prehrani bi lahko to razmerje obrnili v korist polnovredne zdrave prehrane,  kar je pomembno za zdravje otrok in tudi kasneje v njihovem življenju, saj lahko s prehranjevanjem zdravje varujemo in hkrati preprečujemo različne bolezni.
Zaskrbljujoč je podatek, da več kot polovica  (52%) otrok pred odhodom v šolo ne zajtrkuje. Na šoli ponujajo tudi zajtrk, toda otroci in njihovi starši se ne odločajo za zajtrk. Vsa priporočila o zdravem prehranjevanju pa temeljijo na kvalitetnem zajtrku.

Iz zbranih podatkov razberemo, da si veliko otrok želi jesti tudi kosilo, saj je velikemu številu otrok šolska malica edini obrok do prihoda domov. Predvidevam, da se za kosilo ne odločajo zaradi stroškov, saj je socialni položaj družin vse slabši.

Diplomsko delo

PDF

Diplomsko delo Emilija Škerget

Želite biti obveščeni o novicah na Academii?

Ko bo kaj novega vam to enostavno sporočimo na vaš e-naslov.

X