Projekt internacionalizacije: dokumenti in dopisi Academie ter časovnica za izvedbo 2016 – 2017

108

Academia objavlja dokumentacijo, ki jo bo predala NAKVIS (odgovoren za kakovost v višjem strokovnem in visokem šolstvu v R Sloveniji), v vpogled tudi javnosti, za namen transparentnosti in dobre prakse pri vzpostavljanju sistemskih rešitev za uspešno internacionalizacijo v R Sloveniji.

Cilj Bolonjske reforme je  omogočiti vsaj 20 % mobilnost študentov do leta 2020.

Mobilnost študentov se v svetu hitro povečuje. Ob prelomnici tisočletja je obsegala okoli 2 milijona študentov, v letu 2013 že več kot 4 milijone študentov. Internacionalizacija izobraževanja je priložnost tudi za R Slovenjo, saj gre za izvoz visoke dodane vrednosti – znanja in mednarodno primerljivost kakovosti. Npr. Nova Zelandija (z dvakrat več prebivalci kot R Slovenija) je ustvarila z internacionalizacijo visokega šolstva 30.000 delovnih mest. V R Sloveniji  ima Academia d.o.o. (OE Višja strokovna šola Academia Maribor) dolgoletne izkušnje z internacionalizacijo, saj je bila 15 let vodilni zastopnik v R Slovenji za mednarodne šole v tujini in je v tujino na izobraževanja napotila več kot 10.000 udeležencev iz Slovenije, na 64 šol po svetu.

R Slovenija je imela po podatkih UNESCO v letu 2013 le 2,6 % mobilnosti (večina študentov prihaja iz bivše Jugoslavije), kar je ena najnižjih mobilnosti v Evropi, uspešnejše po mobilnosti je tudi večina  vzhodnoevropskih držav (Češka, Madžarska, Slovaška, Srbija idr.). Razvite države – Velika Britanija, Švica, Avstrija, Singapur, Nova Zelandija, Kanada, Avstralija idr. dosegajo med 15-20 % mobilnost  študentov. Delež mobilnosti centralne in vzhodne Evrope je narasel na 40% delež v svetu. Največ mednarodnih študentov prihaja iz Azije – Kitajske, Indije, Južne Koreje idr.

Z vpisom na programa Strojništvo in Ekonomist, skladno z zakonodajo in predpisi, prve generacije 90 mednarodnih študentov iz 8 državh (Indija, Ruska Federacija, Makedonija, Mjanmar, Nepal, Bangladeš, Slovaška, Ukrajina), največ iz Indije, na Višjo strokovno šolo Academia, v študijskim letu 2016/2017 se je pokazalo, da v R Sloveniji manjkajo sistemske podlage za internacionalizacijo.

Z analizo prehodnosti študentov v drugi letnik smo ugotovili, da so študenti iz istih držav, ki so plačali na šolo vnaprej celoletne stroške za študij, nastanitev in življenjske stroške, tudi lahko uspešno študirali in dosegli 75% prehodnost, skupno prehodnost pa 48%, saj so bili študenti primorani iskati študentsko delo. Skupna prehodnost mednarodnih študentov je sicer primerljiva s prehodnostjo domačih študentov na rednem študiju v javnih šolah na enakih programih.

Ključna sistemska problema sta dva:

  1. 44. člen Zakona o tujcih, ki zahteva od mednarodnih študentov le pisno izjavo staršev oziroma zakonitih zastopnikov, da ga bodo preživljali tekom študija in ne plačilo vnaprej za vse stroške študija, pred prihodom študentov v R Slovenijo.
  2. »block account« na bankah, kamor bi lahko mednarodni študenti sploh nakazali finančna sredstva vnaprej, v R Sloveniiji ne obstaja. Pristojna ministrstva smo o tem problemu prvič pisno opozorili že junija 2016.

Pomembna je tudi izbira zastopnika/svetovalca za izobraževanje v tujini s katerimi šola sodeluje, le- ta mora biti predhodno preverjen na drugih akreditiranih šolah v razvitih državah. Nekatere države imajo potrjene liste licenciranih zastopnikov v tujini, R Slovenija jih nima, zato je Academia sama uvedla standard preverjanja tujih zastopnikov. 92% visokošolskih ustanov v Veliki Britaniji namreč sodeluje z zastopniki za študij – vir tukaj.

Ob izvedbi študijskih programov se kažejo tudi še drugi sistemski problemi na področju višjega in visokega šolstva, kot je vrednotenje srednješolskega izobraževanja, znanje tujega jezika ter izvedba študijskega procesa.

Primerjava vpisa ter potrebnih dokazil za vpis na višjo strokovno šolo v Sloveniji s primerljivim programom na Novi Zelandiji, ki ima sistemsko zelo dobro urejene podlage za internacionalizacijo, je objavljena tukaj.

Kronologija dogodkov

2011

Sprejet je bil Nacionalni program visokega šolstva 2011–2020 ter Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije 2011–2020  ki poudarja, da je  Internacionalizacija slovenskega visokega šolstva  ključna za njegov razvoj, saj je element njegove kakovosti.

34. ukrep Nacionalnega programa navaja: Republika Slovenija bo podpirala dejavnosti dveh mednarodnih ustanov na področju visokega šolstva, ki lahko pomembno prispevata k večji internacionalizaciji sistema: ICPE kot primer ciljno usmerjene podpore sodelovanja s pomembno državo (Indijo kot eno od naglo razvijajočih se držav BRIK – Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska)..

2016

Države BRICs (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska) so bile uvrščene kot prednostne regije države za povečanje neposrednega vpisa tujih študentov (poleg držav bivše Jugoslavije in Sredozemlja)

Cilj 23 Promocija Slovenije kot študijske destinacije  v državah prednostnih regij

  • Academia d.o.o., Višja strokovna šola Academia Maribor (Short Cycle of Higher Education – v nadaljevanju Academia) je resno pristopila k projektu internacionalizacije s pridobitvijo nacionalne akreditacije v Veliki Britaniji za strokovne programe BTEC za pridobitev Higher National diploma (HND), kot edina šola v R Sloveniji. S tem lahko izdaja diplome javno veljavne v R Sloveniji in v Veliki Britaniji. Diplomanti Academie so s tem pridobili možnost  direktnega prehoda v 3. letnik na dodiplomske programe po svetu (tudi na univerze, ki so uvrščene med top 100).

Služba Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju MIZŠ)-CMEPIUS je vzpostavila uradno spletno stran Study in Slovenia za vse visokošolske ustanove v R Sloveniji, vendar višjih strokovnih šol ni uvrstila na seznam šol. Na poziv Academie so v pisni korespondenci odgovorili – 07. 04. 2016, da čakajo na prevod imen šol v angleški jezik iz resornega direktorata MIZŠ ter na IT rešitev za uvrstitev na seznam. Vsekakor pozdravljajo angažiranost Academia za uvrsitev višjih strokovnih, ki so prav tako nosilka listine Erasmus+.

  • Sektor za srednje in višje strokovno šolstvo ter izobraževanje odraslih MIZŠ nam je odgovoril, da je za to pristojna Služba za vpis v razvid MIZŠ.
  • Služba za vpis v razvid MIZŠ na naš poziv ni odgovorila.
  • Academia je pozvala tudi Skupnost višjih strokovnih šol in opozorila na neenako obravnavo višjega in visokega šolstva.
  • Do danes seznam višjih strokovnih šol še ni objavljen na spletni strani Study in Slovenia.
  • Prav tako je Academia večkrat pozvala pooblaščeno vpisno službo MIZŠ, da pripravi spletno stran za prijave mednarodnih študentov v angleškem jeziku (tako kot imajo to urejeno visokošolski zavodi), a do danes spletna stran še ne obstaja.
  • MIZŠ je 23.06.2016 povabila šole na predstavitev Strategije internacionalizacije ter Akcijskega načrta ter predstavitev Indije, kot priložnost za internacionalizacijo.
  • Academia je že 21. 04. 2016 prosila MIZŠ, da dopolni angleško verzijo spletne strani MIZŠ, saj so objavljeni le podatki o direktoratu RS za visoko šolstvo, kjer so višje strokovne šole v besedilu omenjene, vendar jih poimensko v objavljenem seznamu ni. Potencialni partnerji v tujini tako dvomijo o kredibilnosti višjih strokovnih šol in pridobljenih akreditacijah v R Sloveniji.
    • Kontaktna oseba sektorja za višje strokovno šolstvo je odgovorila, da je za to pristojna služba vpis v razvid MIZŠ.d
    • Po posredovanju sporočila na službo vpisa v razvid MIZŠ odgovora nismo prejeli.
  • CMEPIUS je povabil šole na izobraževalne sejme na Hrvaškem, Indiji, Bosni in Hercegovini v skladu s sprejetim Akcijskim načrtom.
    • Academia se udeležila sejma na Hrvaškem oktobra 2015 v Zagrebu ter predstavitve Study in Slovenia na veleposlaništvu R Slovenije v New Delhi  29. septembra 2016, kjer so bili prisotni tudi zastopniki šol (nekateri že licencirani zastopniki Academie).
  • Academia je 20.06.2016 prvič opozorila pristojna ministrstva (MIZŠ, MNZ, MZZ) na možnost prepustnosti sistema pri izdajanju dovoljenj za začasno prebivanje (v nadaljevanju DZP) za namen študija pri vpisu študentov iz ti. rizičnih držav ter prosila za sistemsko rešitev dokazovanja finančnih sredstev kandidatov za študij ter napotila in navodila pri vpisovanju mednarodnih študentov. V pisnem opozorilu je Academia  ocenila, da ima konzularna služba MZZ bolje vzpostavljene kriterije pri izdajanju vizumov glede dokazovanja finančnih sredstev, kot pa je to opredeljeno z Zakonom o tujcih pri izdaji DZP na upravnih enotah (44. člen zakona o tujcih, ZTuj-2-NPB4):
    • MIZŠ ni odgovorilo.
    • Ministrstvo za notranje zadeve je junija 28.06.2016 (dopis) odgovorilo, da je za izdajo »študentskih dovoljenj / vizumov« pristojno Ministrstvo za zunanje zadeve  (MZZ) R Slovenije.
    • Ministrstvo za zunanje zadeve je odgovorilo, da je za izdajo DZP za namen študija pristojno Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) R Slovenije, izvršilni organ pa Upravne enote. MZZ sicer opozarja, da je določen del Indije migracijsko rizičen (Punjab) ter opozarja na poostreno preverbo dokumentov ter znanja angleškega jezika, kar na Academii upoštevamo.
  • Academia je ob skrbnem ter zakonsko skladnem vpisu prve generacije mednarodnih študentov (ki študirajo v angleškem jeziku) v študijsko leto 2016/2017, zasledila finančno stisko nekaterih študentov, saj jim skladno z veljavnim zakonom o tujcih ni bilo potrebno dokazovati denarnih sredstev (plačati in nakazati) za bivanje in življenjske stroške v R Sloveniji ob izdaji DZP v R Sloveniji na upravni enoti, ampak je zadostovala le pisna izjava njihovih staršev oziroma zakonitega zastopnika, da ga bodo v času študija preživljali:
    • 44. člen ZTuj-2-NPB4 določa: Kot dokaz o izpolnjevanju pogoja zadostnih sredstev za preživljanje, mesečno najmanj v višini, kolikor znaša osnovni znesek minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji, zadošča pisna izjava študentovih staršev oziroma njegovega zakonitega zastopnika o tem, da ga bodo v času študija preživljali.
  • Po osebnih razgovorih s študenti smo ugotovili:
    • Da je v Indiji konec leta 2016 prišlo do monetarne krize, starši niso mogli opravljati bančnih transakcij ter jim denarja za nastanitev in življenjske stroške nakazovati v Slovenijo.
    • Da nekateri starši ne želijo nakazovati sredstev študentom za nastanitev in življenjske stroške, saj so mnenja, da morajo njihovi otroci odrasti na način, da se sami znajdejo in preživijo v času študija z občasnim študentskim delom.

Zaradi tega je nekaj študentom primarni cilj postal iskanje študentskega dela in ne obiskovanje predavanj ter sprotno opravljanje študijskih obveznosti (zapisi osebnih pogovorov s študenti so arhivirani na šoli). Mednarodni študenti lahko skladno z zakonom v R Slovenji opravljajo študentsko delo enako kot domači študenti, to je 40 ur tedensko.

Študentsko delo za tuje študente je obremenjeno z davki in prispevki ca 70 % (iz določenih držav morajo plačati še akontacijo dohodnine, ki je ne dobijo vrnjene), zato so njihovi neto zaslužki zelo majhni in ne zadostujejo za mesečno plačilo nastanitve  in življenjskih stroškov (ki znašajo okvirno 500 eur mesečno). Večina drugih držav ima za mednarodne študente regulirano delo za krajši čas – npr. 10-20 ur tedensko. O tem smo prav tako v dopisih opozarjali po e-pošti odgovorne osebe na MIZŠ.

Academia je dotične študente opozarjala v skladu s prejetim internim pravilnikom / sistemskim postopkom na možne posledice razveljavitve DZP za namen študija, v kolikor ne bodo redno obiskovali predavanj/vaj in opravljali študijskih obveznosti.

Academia za programe, ki jih izvaja v angleškem jeziku, preverja prisotnost na predavanjih, v skladu z internimi akti šole ter upošteva enake pogoje napredovanja / ponavljanja letnika kot to velja za redni študij, v skladu z BTEC akreditacijo Velike Britanije, ki zahteva izvedbo študijskih programov z natančnim obsegom kontaktnih ur.

Mednarodni študenti se sicer vpisujejo v R Sloveniji na višje in visoke šole v izredni študij, ki je plačljiv in slabo reguliran. V tujini se izvaja »part time« študij – to je t.i. delni študij z enakim obsegom izvedbe kontaktnih ur kot za redni študij, le v daljšem časovnem obdobju. Pri nas imajo visoke šole akreditirane programe pri Nacionalni agenciji za visoko šolstvo (v nadaljevanju NAKVIS) tudi le z 1/3 izvedbe kontaktnih ur za izredni študij na kar opozarja tudi Računsko sodišče (Revizijsko poročilo postopki evalviranja, akreditiranja ter podeljevanja koncesij v višjem in visokem šolstvu 2016).

Šole običajno tako tudi izvajajo študijske programe s ca 1/3 kontaktnih (ali celo samo s  konzultacijami, če je malo število študentov) ali pa študentom ponudijo, da obiskujejo predavanja/vaje z rednimi študenti; čeprav je večina izrednih študentov zaposlena in le- ti ne morejo obiskovati predavanj/vaj.

V višjih strokovnih šolah javno veljavni akreditirani študijski programi ne vsebujejo obsega minimalnih kontaktnih ur za izvedbo študijskega programa v izrednem študiju. Navodila za prilaganje izrednega študija v višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 43/12 in 44/17) prav tako  ne določajo obsega  minimalnih  kontaktnih ur v izvedbi, ampak presojo za izvedbo prepuščajo šolam. V R Slovenji se je posledično z v izrednem študiju zelo uveljavil tudi študij na daljavo brez kontaktnih ur s študenti.

Nekaj prvih mednarodnih študentov Academie se je tekom študija (predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev) odločilo za vrnitev domov ali za iskanje dela, zaradi boljšega zaslužka tudi v drugih državah Shengena – študenti imajo namreč pravico v skladu z Zakonom o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, 111/07 in 52/16 – ZPPreb-1) prebivati 60 dni skupaj v drugi državi Schengena (tudi večkrat zaporedoma) ter imajo prost dostop do trga dela.

Za kar nekaj študentov pa je bil študij pretežak in so posledično prekinili, večina ob koncu prvega leta študija. Ugotavljamo, da so zahtevani učni izidi in standardi znanj BTEC HND namreč zahtevnejši  ter literatura veliko obsežnejša, v primerjavi z našimi, sicer z njimi primerljivimi višješolskimi strokovnimi programi (zato je tudi omogočen direkten prehod za diplomante Academie v 3. letnik na (tudi odlične) univerze v tujini.

R Slovenija ni vzpostavila informacijskega sistema za obveščanje pristojnih organov o  spremljanju študija mednarodnih študentov, kot jih imajo razvite države. Zato je Academia  sprejela interni sistemski postopek opominjanja študentov – ki je skladen s pravili ministrstva za notranje zadeve Velike Britanije – »Home Office« (Dokument 1, 2, 3). Academia o neopravljanju študijskih obveznosti in izrečenih ukrepih in odhodu mednarodnih študentov redno obvešča upravno enoto v Mariboru, ki vodi tudi postopke za  prekinitev DZP za namen študija.

Problematiko z iskanjem rešitev je Academia na sestanku predstavila tudi vodstvu Policije v Mariboru 31.03.2017 in ponudila Policiji možnost direktnega vpogleda v lastne elektronske baze vpisanih mednarodnih študentov Academie ter tistih, ki se za študij zanimajo. Takšen sistem nadzora nad mednarodnimi študenti, ki jih imajo razvite države, šolam narekuje, da dnevno vnašajo spremembe glede mednarodnih študentov in lahko odgovorne osebe organov (običajno je to v okviru ministrstva za notranje zadeve) skladno s pristojnostmi nadzorujejo mednarodne študente.

Sedaj Policija v R Slovenji občasno preverja študente le na naslovih začasnih prebivališč, kar je po oceni Academie manj primerno, saj tako vznemirja mednarodne študente (obiski zgodaj zjutraj na njihovih naslovih začasnih prebivališč).

Academia je o potrebi vzpostavitve tovrstnega informacijskega sistema večkrat opozorila v e-pošti in telefonsko MIZŠ in MNZ-Policijo.

Ker ni bilo odziva pristojnih, je na lastno iniciativo posledično sprejela korektivni ukrep, da bo za vse nove študente zahtevala poleg plačila stroškov šolnine in nastanitve še plačilo varščine za življenjske stroške (čeprav zakon tega ne zahteva).

Analize v drugih državah (npr. Baltiške države) namreč kažejo, da se prevare dokumentacije o dokazovanju finančnih sredstev, v večini zgodijo ravno zaradi finančnega rizika ob nizki šolnini v državi. Kar 75% vseh prevar, ki jih zazna »Immigration New Zealand«, se zgodi zaradi nepravilnosti pri dokazovanju finančnih sredstev.

2017

  • 30.01.2017 je Academia o uspešnosti študija mednarodnih študentov informirala pooblaščenega ministra v New Delhiju (Academia Pošta – B-J-2017) ter ga obvestila o težavah različnih minimalnih standardov za vpis, ki ga uporabljajo  šole v R Slovenji pri vrednotenju srednješolskega izobraževanja.
  • 23.2.2017 je Academia ponovno pisno opozorila (Academia Pošta – Academia Maribor _ vpis tujih študentov v terciarno izobraževanje v Sloveniji), na potrebno medresorsko uskladitev MIZŠ z MNZ in MZZ za sistemsko ureditev internacionalizacije, vodjo kabineta ministrice MIZŠ in državno sekretarko MIZŠ. Odgovora nismo prejeli.
  • MIZŠ je v dopisu upravni enoti podala negativno mnenje za vpis mednarodnih študentov na Academio, rekoč, da vpis ni več možen po 2.10.2016. Vpis v VSŠ je sicer možen in skladen z Zakonom o višjem strokovnem izobraževanju, s Pravilnikom o vpisu v višjem strokovnem šolstvu in z Navodili za prilagajanje izrednega študija v višjem strokovnem šolstvu, zato je Academia pridobila pravno mnenje odvetniške družbe Pirc-Musar in ga posredovala na MIZŠ.
    • Odgovora na poslano pravno mnenje do danes nismo prejeli.
  • Dne 27.03.2017 smo na našo pobudo uspeli dobiti prvi 15 minutni termin sestanka  pri državni sekretarki MIZŠ, kjer smo ji predstavili ukrepe, ki jih sprejela Academia in jo opozorili, da mora MIZŠ projekt internacionalizacije ustrezno sistemsko podpreti.
  • Dne 28.03.2017 smo, kot dogovorjenuo na sestanku, MIZŠ posredovali še pisna pojasnila glede postopkov in izvedbe internacionalizacije.
  • Zastopniki v tujini, za katere se Academia ni odločila za sodelovanje, ker se le-ti niso strinjali z zahtevanimi plačilnimi pogoji za študente (zahtevanimi  vnaprejšnjimi plačili za enoletne stroške študijev in nastanitev študentov z življenjskimi stroški) ali niso uspeli skozi verifikacijski postopek Academie dokazati svojo kredibilnost, so vzpostavili stik z drugimi šolami ter organizacijami v R Sloveniji. Po pridobljenih znanih podatkih so to bile: Univerza v Novi Gorici, 2TM d.o.o., Erudio, Gea College, Visoka šola za poslovne vede, Alma Mater Europaea – ECM, IBS – Mednarodna poslovna šola Ljubljana.
  • Z Univerzo v Novi Gorici (prorektorjem za izobraževalno dejavnost) smo se sestali dvakrat, maja 2017 in tri tedne kasneje, ter izmenjali izkušnje s področja internacionalizacije. Po rezultatih mednarodne lestvice RUR, ki ocenjuje in razvršča najboljše svetovne univerze, se je v letu 2017 le-ta uvrstila na visoko 186. mesto, kot najboljša univerza v R Sloveniji, tudi zaradi kazalnika najuspešnejše internacionalizacije v R Sloveniji, saj ima vpisan najvišji delež mednarodnih študentov.
  • Senat Poslovno-tehniške fakultete, Univerze v Novi Gorici je dne 20. 06. 2017 sprejel sklep o prehodnosti v 3. letnik za diplomante Academie programov BTEC. Academia je namreč edina višja strokovna šola v R Sloveniji  ki ima podpisane sporazume za direktne prehode naših diplomantov v 3. letnik  v R Sloveniji (diplomanti drugih višjih strokovnih šol se morajo vpisati v 2. letnik visokih šol).
  • Namero o sodelovanju ter prehodnosti v 3. letnik v R Sloveniji, smo dne 04.07.2017 podpisali tudi v z Univerzo v Mariboru – Fakulteto za strojništvo.
  • Šole so začele zbirati prijave za vpis v študijsko leto 2017/2018.
    • Nekatere šole (Gea College in Alma Mater Europea – ECM) so nas kontaktirale ter prosile za preverbo kredibilnosti zastopnikov v tujini in pomoč pri preverjanju dokumentacije pri vpisu mednarodnih študentov.
    • Nekaj šol je poklicala Academia sama oziroma jim je poslala e-pošto in jih opozorila na nujnost sprejetja enakih minimalnih  standardov za vpis na vse šole za mednarodne študente v R Sloveniji (npr. 19.07. 2017 dopis B2 Visoki poslovni šoli). Nekatere šole so se, žal, odzvale na naša priporočila negativno.
  • Licencirani zastopniki Academie v tujini so pisno potrdili, da imajo nekatere visoke šole v R Sloveniji nižje kriterije pri vrednotenju izobraževanja za namen študija v R Sloveniji kot Višja strokovna Academia, ne zahtevajo dokazil o znanju angleškega jezika (IELTS certifikat) in ponujajo bistveno ugodnejše plačilne pogoje (samo plačilo študija). To pa so zaradi relativno nizke cene študijev v R Sloveniji, ključni kriteriji, ki lahko povzročijo navidezne vpise v visoko šolstvo.
  • MIZŠ-u je Academia ponudila vpoglede v svojo e-bazo spletnih zanimanj mednarodnih študentov za preverbo vpisov zavrnjenih kandidatov s strani Academie in morebitne vpise le-teh v visoko šolstvo. Pripravljenosti za vpoglede v e-bazo spletnih zanimanj in preverbe s strani MIZŠ ni bilo.
  • Academia je 16.08.2017 pisno opozorila MIZŠ, da lahko sistem konkuriranja med šolami po načelu nižjega kriterija vrednotenja izobraževanja in ugodnejših plačilnih pogojih za vpis študentov iz rizičnih držav, pomeni riziko za navidezne/fiktivne vpise.
  • MNZ-Policija je poslala dopis MIZŠ, ta pa je dne 13.07.2017 po e-pošti obvestil visokošolske zavode in univerze o številu prejetih prijav kandidatov za vpis v študijsko leto 2017/2018 iz ti. rizičnih držav v Sloveniji ter opozorila šole na previdnost. Skupaj prejetih prijav za študij do začetka julija 2017 je bilo več kot 900 na vse šole v Sloveniji. Academia na prvem prijavnem roku do takrat ni imela nobene prijave kandidatov.
  • Academia se je nemudoma odzvala na prejeti dopis, kjer je pisno 21.07.2017 povratno opozorila MIZŠ in MNZ, da so obstoječa zakonodaja in predpisi nezadostni za urejanje vpisov iz rizičnih držav, ter je prosila za urgentni sestanek z MNZ in MIZŠ za pripravo Usmeritev šolam, glede vpisov mednarodnih študentov iz t.i. rizičnih držav, da v študijskem letu 2017/2018 ne bi prišlo do množičnega navideznega vpisa študentov.
    • MIZŠ je z dopisom dne 28.07.2017 odgovorilo, da “spremljajo dogajanje” ter da so vpisi v pristojnosti šol in da so šole odgovorne za vpise.
    • MNZ-Policija je z dopisom 03.08. 2017 odgovorilo, da pozdravlja proaktivnost posameznih šol pri reševanju problematike, vendar meni, da je potrebna sistemska rešitev za vse višješolske in visokošolske zavode in univerze. Ker gre za strokovno vprašanje s področja izobraževanja predlaga, da le-to pripravi MIZŠ ter da bodo pri pripravi gradiva (v kolikor bo za to pobuda s strani MIZŠ) z veseljem sodelovali.
  • Op. da je za preprečevanje navideznih / fiktivnih  vpisov potrebna sistemska rešitev je ugotovilo že tudi Računsko sodišče v Revizijskem poročilu Navidezni vpisi  študentov v letu 2014, ki pristojnost za ureditev področja nalaga MIZŠ.
  • Academia se je na lastno pobudo 18.08.2017 sestala s predstavnikom internacionalizacije na MNZ-Policiji in direktorjem direktorata MIZŠ, kjer je podrobneje in ponovno predstavila problematiko. Sestala seje tudi s častnim konzulom Nepala, ki se je strinjal z visokimi standardi vpisnih pogojev Academie za kandidate iz Nepala- enakimi kot veljajo za višje šole in univerze v tujini.
  • Academia je glede na sprejet dogovor na sestanku pripravila dokument oziroma predlog: Usmeritve pri vpisu tujih študentov iz rizičnih držav, kjer je kot ključne elemente izpostavila:
    • Preverjena izbira ustreznega zastopnika šole v tujini,  le-ta mora biti preverjen pri vsaj dveh akreditiranih visokošolskih institucijah v EU, ZDA, Kanadi, Avstraliji in Novi Zelandiji.
    • Minimalne standarde vrednotenja srednješolskega izobraževanja za namen študija v Sloveniji po državah – ker gre za zelo raznolike sisteme izobraževanj je potrebna različna minimalna uspešnost na maturi za posamezne države in regije znotraj države (npr. Indije).
    • Minimalne preverljive standarde znanja angleškega jezika, enake kot za vpis na tuje univerze.
    • Plačilni pogoji ter varščine za udoben študij v Sloveniji s plačilom pred prihodom v državo za študij, nastanitev in življenjske stroške za študijsko leto, z uvedbo block-accountov. Opis nemškega block-accounta tukaj.

Dokument je Academia poslala na MIZŠ direktorju direktorata za visoko šolstvo in odgovorni osebi projekta internacionalizacije MNZ – Policiji ter častnemu konzulu Nepala že čez dva dni, to je 20.08. 2017.

Dogovor na sestanku je bil, da bo MIZŠ do 01.09.2017 usmeritve sprejel in poslal šolam. V septembru se namreč vpisuje večina izrednih študentov.

  • MIZŠ je šele konec septembra 2017 poslal šolam dokument, Usmeritev pri pripravi novih razpisov za študijsko leto 2018/2019, s priporočilom šolam, da naj kandidati za študij znanje angleškega jezika dokažejo z IELTS certifikatom (nivo B2) ter, da naj ravnajo pri vrednotenju izobraževanja skladno z veljavno zakonodajo. Drugih pogojev/standardov iz našega predloga Usmeritev na MIZŠ (še) ni sprejela in ni poslala na šole.
  • Academia je zato sprejela odločitev, da ne bo vpisala potencialnih kandidatov, za študij v študijsko leto 2017/2018, ki ne bodo sprejeli pogojev Academie s plačilom šolnine, nastanitve in življenjskih stroškov vnaprej za celo leto. Iz analize mednarodnih študentov prve generacije, se je namreč izkazalo, da je 75% mednarodnih študentov iz ti. rizičnih držav, ki so plačali vnaprej vse stroške študija in bivanja ter varščino za življenjske stroške, dobrih in normalno opravljajo študijske obveznosti. Skupna prehodnost študentov je sicer bila 48%, kar ocenjujemo, da je prenizka prehodnost in tudi ni v skladu s pričakovanji podeljene akreditacije v Veliki Britaniji (splošna stopnja diplomiranja v Veliki Britaniji je bistveno višja kot je to v R Sloveniji). Nizka prehodnost je posledica finančne stiske študentov, ki so dobili izdan DZP v skladu z obstoječim Zakonom o tujcih.
  • Academia, ki je bila imenovana s strani Skupnosti višjih strokovnih šol za vodjo projekta internacionalizacije za višje strokovno šolstvo (47 javnih in zasebnih šol), je z imenovano delovno skupino predstavnikov višjih strokovnih šol, pripravila Kodeks obravnave kandidatov pri vpisu v višje strokovno šolstvo, dokler MIZŠ z drugimi ministrstvi sistemsko ne uredi vpisnih pogojev in postopkov za mednarodne študente.
  • Dne 14. 09. 2017, je Academia podpisala  sporazum o sodelovanju na razvoju skupnega študijskega programa in izmenjavi mednarodnih študentov z Otago Polytechnic iz Nove Zelandije (je najboljša in največja politehnika z 8.000 študenti). Ob podpisu smo izmenjali izkušnje vpisa tujih študentov iz Azije tudi z Otago Polytehnic, kjer so nam predstavili kako dobro ima Nova Zelandija sistemsko urejeno dokazovanje finančnih sredstev s strani »Immigration New Zealand«.
  • Novinarka RTV SLO nas je 25.09.2017 pozvala za izjavo v zvezi s problematiko vpisov navideznih mednarodnih študentov iz ti. rizičnih držav, saj naj bi po navedbah novinarke, Veleposlaništvo R Slovenije v New Delhiju v obravnavi imelo 150 vlog za izdajo dovoljenj začasno prebivanje za namen študija na dveh visokih šolah (op. Academia ni visoka šola ampak višja strokovna šola). Academia je do tega dne imela prijavljenih in sprejetih le 9 kandidatov za študij iz južne Azije, ki bi lahko oddali vlogo za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje (DZP) v R Sloveniji za namen študija na veleposlaništvu. Ob morebitno odobrenem DZP bi študentje lahko opravili vpis na šoli. Izjavo so po delih štirikrat javno objavili v Dnevniku v času od 25.09. 2017 do 10.2017. Objave niso vključevale naših pisno posredovanih podatkov o le 9 kandidatih za študij na Academii iz južne Azije.
  • Iz prispevka RTV SLO 06. 10. 2017 smo javno izvedeli, da je pristojno MIZŠ odredilo izredni inšpekcijski nadzor nad Višjo strokovno šolo. Inšpekcijski nadzor sicer pozdravljamo, vendar menimo, da je dana pobuda s strani MIZŠ v neskladnosti z Zakonom  o šolski inšpekciji (ZSolI), (Uradni list RS, št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo), ki v 11. členu določa

»Izredni nadzor se opravi na podlagi pobude otroka in udeleženca izobraževanja, starša, skrbnika, rejnika, sveta staršev, skupnosti dijakov, predstavnika reprezentativnega sindikata v vrtcu ali šoli ali zaposlenih v vrtcu ali šoli«

  • Nad drugimi visokimi šolami nadzora inšpekcije ne bo, ker MIZŠ za visoko šolstvo v R Slovenji sploh nima pristojne inšpekcijske službe! Nadzor nad eno visoko šolo – Visoko poslovno šolo B2, bi naj opravila Nacionalna agencija za kakovost visokega šolstva – NAKVIS, v kolikor bo to potrdil Svet agencije po ugotovitvi, ali so zato pristojni (po javni izjavi direktorja NAKVIS-a).
  • NAKVIS v R Sloveniji opravlja le institucionalne evalvacije (redne in izredne za višje strokovne in visoke šole) za potrebe (re)akreditacije zavodov in programov, ne pa programskih evalvacij, ki jih v R Sloveniji eksterno nihče ne opravlja. Višjo strokovno šolo Academio, po akreditaciji v Veliki Britaniji, 2-krat letno programsko evalvirajo tuji zunanji strokovnjaki BTEC, da potrdijo doseganje učnih rezultatov študentov, skladno s študijski programi.

Zaključek

Pri izvedbi projekta internacionalizacije lahko ugotovimo:

  • Internacionalizacija predstavlja izjemno priložnost za Slovenijo, da postanemo izvozniki znanja. V Novi Zelandiji namreč tuji študentje doprinesejo ekonomiji letno skoraj 3 milijarde EUR, prihodki iz izobraževanja pa že znašajo več kot prihodki iz turizma. V državi z nekaj več kot 4 milijoni prebivalcev, so ustvarili posledično 30.000 delovnih mest. 80% vseh mednarodnih študentov prihaja iz Azije. V R Sloveniji se je število študentov v višjem strokovnem in visokem izobraževanju znižalo iz 120.000 pod 80.000 študentov, za kar je na voljo enak obseg materialnih in kadrovskih pogojev.
  • Academia je skladno z zakonodajo in drugimi veljavnimi predpisi vpisala tuje študente (zakonsko skladno legalizirane srednješolske listine, dokazovanje znanja angleškega jezika) ter mednarodno primerljivo vodila postopek vrednotenja izobraževanja za namen študija v R Sloveniji.
  • Analiza kaže, da tuji študentje, ki se ne srečujejo s finančnimi težavami, na Academii študirajo uspešno.
  • Academia je zakonsko dolžna enako obravnavati domače in tuje študente.
  • Sistemska regulativa področja internacionalizacije izobraževanja v R Sloveniji je (pre)slaba in ni primerljiva z rešitvami razvitih držav v EU, članic območja Schengena in v svetu.
  • Internacionalizacija visokega šolstva je zahteven projekt, ki je potreben medresorskega uskladitve med MIZŠ kot nosilcem projekta- usposabljanje šol za vrednotenje predhodno pridobljenega znanja, MNZ – ostrejši plačilni pogoji za izdajajo dovoljenj za prebivanje, uvedba informacijskega sistema za poročanje šol o študentih, MZZ – intervju za namen bivanja, MDDSZ – regulacija s skrajšanjem študentskega dela, MZ – zdravstveni pogoji za vstop v državo, npr. potrebna cepljenja, Banka Slovenije – izdaja dovoljenj bankam za uvedbo t.i. block account.
  • Neodzivnost oziroma prepočasna odzivnost odgovornih oseb MIZŠ za reševanje problematike vpisov navideznih/ fiktivnih mednarodnih študentov in pripravljenost na sodelovanje  s šolami  za  vzpostavitev sistemskih rešitev internacionalizacije.
  • Še vedno nezadostno sistemsko obvladovanje navideznih/fiktivnih vpisov študentov. Prehodnost študentov je namreč eden izmed temeljev kakovosti šolstva in gospodarne namenske porabo proračunskih sredstev. V tujini šole periodično poročajo pristojnim ministrstvom za izobraževanje o opravljanju študijskih obveznosti, tako za domače študente kot za mednarodne študente in jih v primeru neopravljanja obveznosti šole izpišejo. Financiranje sledi dejanskim študentom in ne navideznim.(vir. Strukturirani intervjuju EURASHE).
  • Ravno odgovorna oseba Academie, je kot članica delovne skupine za ustanovitev NAKVIS-a, pripravila že v letu 2010 Analizo učinkovitosti financiranja 2009 za višje strokovno izobraževanje v R Sloveniji. Analiza je pokazala, da je bilo več kot 50% vpisanih študentov rednega študija navideznih študentov, stopnja diplomiranja rednih študentov pa le ca 20%. Strošek šolnin financiran iz proračuna, je tako znašal na diplomanta 24.000 EUR letno. Z izsledki je Academia seznanila tudi odgovorne na  MIZŠ ter člane UO Skupnosti višjih strokovnih šol.
  • V Revizijskem poročilu računskega sodišča iz leta 2014 Navidezni vpisi v programe višješolskega in visokošolskega izobraževanja je ocena, da je bilo v višjem in visokem šolstvu skupaj vpisanih do 30% navideznih/fiktivnih študentov (študenti niso nadaljevali študija ali niso ponavljali) in da so bili ukrepi MIZŠ za zmanjšanje navideznih vpisov preslabi (06.10.2017).
  • Sistemska ureditev t.i. block-accountov je nujna in je predpogoj za internacionalizacijo, da lahko mednarodni študenti finančna sredstva za študij in bivanje v državi nakažejo na lastne bančne račune v R Sloveniji pred izdajo DZP. Njihova sredstva se tekom študija sproščajo na njihove odprte račune v R Sloveniji. Pri direktnem plačilu na račune šol, gre za problem zaupanje s strani družin mednarodnih študentov, saj se v tujini dogaja, da prihaja do zlorab tudi na strani šol. Takšna zloraba se je v preteklosti zgodila že tudi v R Slovenji.
  • Internacionalizacija izobraževanja je dobra priložnost za izvoz znanja in mednarodne primerljivosti kakovosti. Zanimanje za študij v R Slovenji je dovolj veliko. Academia je v obdobju od začetka projekta internacionalizacije v letu in pol dobila čez 1000 zanimanj za študij iz tujine (vsa prijavna dokumentacija je shranjena v e-obliki, vključujoč posneti intervjuji kandidatov na šoli) in skladno z načinom vrednotenja izobraževanja, opravila močno selekcijo pri vpisu. Vpisala je le ca 6 % zainteresiranih kandidatov za študij iz južne Azije.
  • V izvedbi projekta internacionalizacije gre za prelaganje odgovornosti za vpis mednarodnih navideznih študentov na šole, čeprav je MIZŠ odgovorno, da  mora sistemsko medresorsko urediti področje.  Računsko sodišče v Revizijskem poročilu navidezni vpisi v programe višješolskega in visokošolskega izobraževanja iz letu 2014, opozarja na strani 39 : Opredelitev navideznega vpisa, spremljanje obsega in analiziranje razlogov in posledic navideznih vpisov so po oceni računskega sodišča  potrebne aktivnosti za ustrezno načrtovanje ukrepov za zmanjšanje interesa po navideznih vpisih. Pristojnost za izvajanje teh ukrepov kot tudi ukrepov za sistemsko ureditev preprečevanja navideznih vpisov  pripisuje  MIZŠ, ki je pristojni organ za zagotavljanje kakovostnega in učinkovitega izobraževanja in s tem tudi za delovanje sistema vpisov v višješolske in visokošolske študijske programe. Računsko sodišče prav tako ocenjuje, da bi moralo ministrstvo proučiti in natančno določiti odgovornosti v okviru svojega področja delovanja ter pri reševanju problematike navideznih vpisov pristopiti k aktivnemu sodelovanju z drugimi organi: (06.10.2017)
  • Academia je zasebna šola v R Sloveniji, ki je za svojo dejavnost edina nacionalno akreditirana v R Slovenji in v Veliki Britaniji, opozarja v postopkih projekta internacionalizacije na upoštevanje 2. člena ustave R Slovenije:

»Slovenija je pravna in socialna država« ter na 74. člen ustave R Slovenije Gospodarska pobuda je svobodna. Zakon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij. Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Prepovedana so dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco.«

  • Ker smatramo, da so Academii v projektu internacionalizacije kršene pravice in povzročena velika gmotna in moralna škoda zaradi ugleda šole, bo Academia ravnala skladno s 26. členom ustave R Slovenije »Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Oškodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo povzročil.«.
  • Ker smatramo, da odgovorne osebe MIZŠ svojega dela niso opravljale skladno z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB2, 126/07, 65/08, 08/10, 82/13, ZUP), Uredbo o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07, 63/07, 115/07, 31/08, 35/09, 58/10, 101/10 in 81/13)  ter so odgovori odgovornih oseb, predpisi, rokovniki, študijski programi in zakonodaja na področju višjega strokovne šolstva medsebojno nejasni, pravno neskladni ter škodljivi za zakonsko skladno delovanje Academie, bomo Inšpektoratu za javni sektor (Upravni inšpekciji) podali pobudo za izredni inšpekcijski nadzor pristojnih služb MIZŠ.
  • Objavljamo Zahtevo za popravek in prikaz drugih oziroma nasprotnih dejstev po 26. in 27. členu Zakona o medijih (ZMed), ki ga je po pooblastilu Academie na RTVS poslala Odvetniška družba Pirc Musar & partnerji, o.p., d.o.o. .