Vse več komitentov opravlja transakcije izven poslovalnic bank in uporablja elektronske
kanale in medije, ki nudijo večje udobje, večjo razpoložljivost predvsem pa hitrejši postopek poslovanja. Prehod na te medije je koristen tako za stranke, kot za banko. Komitentom je tako poleg udobja prihranjeno ogromno časa, banke pa na ta način razbremenijo uslužbence na bančnih okencih, ki se lahko temeljiteje posvetijo posameznim strankam in učinkovitejšemu trženju bančnih produktov.

Elektronsko poslovanje omogoča bankam manj papirnatega dela, hitrejše in učinkovitejše servisiranje strank in ne nazadnje tudi krepitev ugleda. Za stranke pomeni elektronsko poslovanje udoben način povezave z banko, ne glede na delovni čas banke, nizko ceno storitve, sorazmerno preprosto uporabo in zasebnost pri opravljanju bančnih poslov.

V Sloveniji je na področju elektronskega poslovanja dobro razvito poslovanje za opravljanje negotovinskih plačil s plačilnimi in kreditnimi karticami, poslovanje preko elektronske banke za opravljanje celotnega plačilnega prometa, poslovanje z bankomati za 24 urno postrežbo z gotovino in v zadnjem času še poslovanje za opravljanje malih negotovinskih plačil z mobilnim telefonom.

Da bi finančne institucije zadovoljile potrebam trga in se razlikovale od konkurence, se posvečajo razvoju različnih tehnologij, s katerimi bi komitentom ponudile storitve elektronskega bančništva. Izziv s katerim se soočajo finančne institucije danes, je vzpostaviti takšno elektronsko bančništvo, ki bo zagotavljalo visok nivo storitvene in informacijske celovitosti.

Razvoj tehnologije je povzročil veliko sprememb v bančništvu in poslovanju nasploh. Elektronsko bančništvo je postalo vsakdanji pojav ter nujen del bančne ponudbe, če banka še želi ostati konkurenčna in obdržati svoje komitente. Le ti so se namreč navadili, da imajo dostop do svojega denarja in opravljanja bančnih storitev 24 ur na dan, 365 dni v letu.

Vsaka stranka ima svoje potrebe, želje in pričakovanja glede določene bančne storitve. Stranke se spreminjaj: iz pasivne, potrpežljive in malo zahtevne, so se v sodobnem bančnem okolju izoblikovali izobraženi uporabniki bančnih storitev, ki vedo kaj lahko od banke pričakujejo in kaj jim le te lahko ponudijo glede na specifične potrebe.

Ko bodo čez leta zgodovinarji gledali nazaj, bodo brez dvoma dejali, da je bil eden najpomembnejših dosežkov 90-ih let vsesplošen razmah interneta. Prihodnost je v rokah elektronskih medijev in od skromnih začetkov do zmanjšanja dvomov o elektronski prihodnosti, je prišlo v izredno kratkem času vendar še vedno obstaja veliko priložnosti, poti, idej, ki nakazujejo, da smo pravzaprav šele na začetku digitalne dobe.

Tehnologija ima moč, da lahko spremeni naše življenje. Thomas Edison je izumil žarnico ne da bi se mu sanjalo o neverjetnem vplivu, ki ga bo imela na naša življenja. Toda, ali lahko tudi osebni računalniki tako drastično posežejo v naša življenja? V nori dirki tehnološkega napredka lahko mikročipe danes najdemo praktično povsod. Osebni računalniki so se od njihove uvedbe pred več kot 20 leti pa do danes bistveno spremenili po obliki, funkciji in uporabnosti; razvoj interneta se je šele dobro začel, število uporabnikov narašča z osupljivo hitrostjo, med njimi pa seveda najdemo tudi banke.

Pojma “elektronsko bančništvo” in “internet” sta postala nerazdružljiva. Kmalu bo prišel čas, ko bo internet postal povsem nepogrešljiv in si finančnih in poslovnih aktivnosti sploh ne bomo znali predstavljati brez njega.

Klasični način plačevanja, torej plačevanje z gotovino in čeki postopoma izginjajo iz prometa. Nadomeščajo jih sodobni načini plačevanja. Čemu bi prenašali gotovino za nakupe v trgovino, ko pa lahko imamo v denarnici samo majhno plastično kartico, plačamo račun samo s klikom iz domačega naslonjača, ali pa celo kupimo parkirni listek kar z mobilnim telefonom. Novi plačilni instrumenti vzpodbujajo zamenjavo gotovine, nižajo stroške finančnih storitev in pospešujejo razvoj učinkovitega plačilnega sistema. Uporaba elektronskega poslovanja se zelo hitro širi in tudi prilagaja tehnološkemu napredku.

Z uveljavljanjem elektronskih medijev v bančništvu, pa sta postala varnost in zaupnost podatkov ključen segment modernega bančnega poslovanja. Banke morajo in bodo morale tudi v bodoče nenehno vlagati v razvoj in nadgradnjo svojih varnostnih sistemov, ki so zelo ranljiv del bančnega poslovanja.

Glede na to, da je uporaba sodobnih plačilnih instrumentov v Sloveniji relativno visoka in se iz leta v leto povečuje, lahko jasno trdimo, da so in bodo uporabnike prepričale kakovostne storitve in krajši časi izvajanja bančnih opravil. Obenem pa bodo predvsem v primeru, ko bančna storitev zahteva človeško komunikacijo, tradicionalna bančna okenca še zmeraj dobra rešitev za marsikaterega zahtevnega komitenta.

Iz primerjalne analize podatkov je jasno ugotovljeno, da elektronsko bančništvo narašča v taki
meri, da bo za seboj pokopalo tradicionalno gotovinsko in čekovno poslovanje. Ni še čisto jasno, kdaj se bo zgodil večinski preskok na elektronsko bančništvo, jasno pa je, da se bo to zgodilo kmalu. Elektronska prihodnost pač pripada tudi elektronskemu bančništvu.

 

Diplomsko delo lahko preberete tukaj:

PDF Razvoj elektronskega poslovanja v bankah