Študija toplotne prehodnosti zunanje lesene montažne stene v primerjavi z zidano zunanjo steno

243

Na podlagi izdelane analize in primerjave med klasično in montažno gradnjo lahko podam ugotovitve o tem, katere so prednosti in slabosti tako klasične kot lesene montažne gradnje. Poznavanje prednosti in slabosti ene in druge gradnje je ključnega pomena in lahko vpliva na končno odločitev investitorja. Med najpomembnejšimi prednostmi montažne gradnje sta hitra izvedba in vselitev, gradnja lahko poteka v kateremkoli letnem času, saj so elementi montažne hiše sestavljeni v proizvodnji.V proizvodnji so elementi izdelani po načrtih, tako da omogočajo kasnejšo natančno in hitro montažo. Hitra gradnja pomeni tudi krajše obremenjevanje okolice. Pri klasični gradnji poteka gradnja postopno, po fazah. Klasična gradnja se imenuje tudi mokra gradnja, in sicer zaradi vsebnosti vode v vezivih, ki mora izhlapeti, da kasneje ne pride do nabiranja vlage v notranjih prostorih.

Glede vgrajenih materialov ima montažna hiša v večjem delu ekološko sprejemljive, zdravju neškodljive gradbene materiale. Tu lahko kot glavni konstrukcijski gradbeni material montažnih objektov izpostavimo les, ki je zaradi načina pridobivanja, prevoza, obdelave in predelave za okolico najmanj obremenjujoč gradbeni material, medtem ko za zidake tega ne moremo reči.Kot drugi gradbeni material se pri montažnih objektih uporablja mavčno-vlaknena plošča, ki je ravno tako ekološko neoporečna, sestavljena iz mavca, vode in celuloznih vlaken. Ker ogromno časa preživimo v zaprtem prostoru, je pomembno, da ustvarimo zdravo bivalno klimo, kar nam zaradi svoje konstrukcijske sestave montažni objekti tudi nudijo. Pri montažni gradnji pridobimo zaradi tanjših sten ob enakih zunanjih merah večjo stanovanjsko površino kot pri klasični gradnji, vendar pa lahko za montažni objekt rečemo, da ima majhno akumulacijsko sposobnost, saj se pri prekinjenem ogrevanju hitro ohladi in obratno, medtem ko ima klasična gradnja daljšo akumulacijsko sposobnost.

Energetska varčnost je ena izmed zelo pomembnih lastnosti, ki dolgoročno pomeni prihranek energije. Les je kot glavni konstrukcijski gradbeni material tudi veliko boljši toplotni izolator kot opeka pri klasični gradnji.
Do slabosti lesene montažne gradnje pride, kadar les kot glavni konstrukcijski material ni dovolj suh. V takih primerih lahko pride do razpok na stikih. Prav tako ni primerna za postavitev v bolj poplavnih območjih, saj je manj odporna na vodo in vlago.
V praktičnem delu diplomskega dela sem s spremembo izrisa tlorisa iz zidane enostanovanjske hiše v montažno, kar je prikazano v prilogi št. 4 in 10, naredila spremembo bivalne površine, saj se pri montažni hiši v primerjavi s klasično gradnjo površina poveča zaradi tanjših sten. Naredila sem primerjavo med zunanjo montažno in zunanjo klasično steno. Zunanja lesena montažna stena, ki je sestavljena iz mavčno-vlaknene plošče, PE folije, lesa, kjer so pokončniki na razmaku 625 mm, na primer neoporja ter ometa s skupno debelino 335 mm, pri zunanji temperaturi – 5 °C in notranji temperaturi 20 °C ter zunanji vlažnosti 80 % in notranji vlažnosti 50 % poda rezultat toplotne prehodnosti U = 0,120W/(m²K). Pri tej sestavi zunanje montažne stene se ne tvori kondenzacijska voda. To pomeni, da se v teh pogojih plesen ne pričakuje. Teža te zunanje lesene montažne stene je 56 kg/m².

Zunanja zidana stena s skupno sestavo 335 mm pri zunanji temperaturi – 5 °C in notranji temperaturi 20 °C ter zunanji vlažnosti 80 % in notranji vlažnosti 50 % poda rezultat toplotne prehodnosti U = 0,179W/(m²K). Pri tej sestavi zunanje zidane stene ni prisotna kondenzacijska voda. Teža te zunanje zidane stene je 166 kg/m².

Zunanja zidana stena je kljub enaki debelini težja v primerjavi z zunanjo leseno montažno steno. Glede na predpostavljeno lahko sklenem, da ima zunanja lesena montažna stena debeline 335 mm s konstrukcijsko sestavo iz mavčno-vlaknene plošče, lesa, neoporja in ometa boljšo toplotno prehodnost kot zunanja zidana stena debeline 335 mm s konstrukcijsko sestavo iz gips plošče, zidaka, neoporja in ometa. V konstrukciji vlaga ni prisotna ne v zidani in ne v montažni zunanji steni. Fazni zamik je pri zidani zunanji steni debeline 335 mm 12,8 h in je daljši kot pri montažni zunanji steni debeline 335 mm, kjer je 11,5 h. V primeru, da bi želeli pri montažni zunanji steni doseči večji fazni zamik, bi morala konstrukcija montažne stene vsebovati lesno izolacijo in leseno fasadno ploščo.
Na podlagi izdelane analize in primerjave lastnosti montažne in klasične gradnje lahko rečem, da sem zastavljeni cilj dosegla, saj sem prišla do ugotovitve, da poteka montažna lesena gradnja s predhodno izdelanimi elementi hitreje, saj se postavitev montažnih lesenih elementov enostanovanjske hiše na gradbišču zaključi v sedmih dneh.

Zelo pomembno je, da imajo zunanje montažne stene kljub enaki debelini boljšo toplotno prehodnost kot zidane hiše, saj so že od prve faze projektiranja rešeni detajli, s katerimi omogočamo čim manjšo izgubo toplote. Pozornost je še dodatno usmerjena v to, da so preboji čim manjši in da sloj izolacije ni nikjer prekinjen. Glede na opravljeno primerjavo montažne lesene ter zidane hiše bi investitorjem pri gradnji priporočala montažno gradnjo zaradi naravnih vgradnih materialov, ki so tudi ekološko primernejši, hitre postavitve lesene montažne konstrukcije, manjše porabe energije, lahke konstrukcije in seveda zaradi dokazane boljše toplotne prehodnosti, ki sem jo preverila z U-wert.net programom. Kondenzacijska voda se ne tvori pri nobeni steni.
Stene lesenih montažnih hiš so bolje toplotno izolirane kot stene klasično grajenih hiš. Posledično to pomeni, da ob dobri zrakotesnosti montažnega objekta (dober stik zidov, dobra tesnila oken, vrat) prihranimo veliko toplotne energije.

Download full insight