Uporaba mobilnega telefona med delovnim časom

261

V dobi informacijske tehnologije so le redki, ki ne uporabljajo mobilnega telefona. Zaradi
svojih prednosti, kot sta prenosljivost in nenehna dosegljivost, je postal nepogrešljiv predmet vsakdanjega življenja in ga uporabljamo za najrazličnejše namene in ne zgolj za
komuniciranje. Mobilne telefone ne uporabljamo le v našem privatnem življenju, ampak tudi med delovnim časom.
Namen, ki smo si ga postavili v diplomskem delu, torej raziskati mobilne naprave in njihovo
uporabo na delovnem mestu, je dosežen. Glede cilja diplomskega dela, ali uporaba mobilnih naprav na delovnem mestu vpliva na opravljeno delo, se pravi na način, da delo ni opravljeno v skladu z delovnimi zadolžitvami, rezultati raziskave kažejo na to, da uporaba mobilnih telefonov v zasebne namene med delovnim časom ne vpliva bistveno na obseg in kvaliteto opravljenega dela.
Po letu 1977 se je mobilna telefonija v Sloveniji zelo razširila. Novejši statistični podatki
kažejo, da je v Sloveniji že več kot 2.300.000 uporabnikov mobilnega omrežja in da število iz leta v leto narašča. Osnovni značilnosti mobilne telefonije, to sta prenosljivost, neprestana dosegljivost, sta tisti, ki ljudi spodbuja k nakupu.
S pojavom interneta so se razvila raznolika socialna omrežja, katerih pomembna značilnost je, da omogočajo interakcije med posamezniki ne glede na geografske, časovne in materialne danosti. To posamezniku omogoča vzpostavljanje in ohranjanje stikov z osebami, s katerimi sicer nikoli ne bi mogel stopiti v stik.
Med glavne prednosti socialnih omrežij sodijo enostavno, hitro in brezplačno dostopanje do
različnih vsebin in do velikega števila oseb. Posameznik lahko s pomočjo dostopanja do
socialnih omrežij zadovolji interese po druženju in komuniciranju z znanimi in neznanimi
osebami, po zabavi, po pridobivanju informacij ter po promoviranju svojih znanj in izkušenj.
Pomembne slabosti socialnih omrežij so velika izpostavljenost uporabnika, vdiranje v
zasebnost, težka preverljivost resničnosti informacij in vsebin.
Z razširjenostjo uporabe mobilnih telefonov se je dostopanje do socialnih omrežij zelo poenostavilo. Vsebine in informacije, ki so na socialnih omrežij dostopne, so zabavne, izobraževalne in poklicne. Socialna omrežja lahko izkoristimo tudi za trženje in prodajo izdelkov ter storitev. Tudi statistični podatki potrjujejo razširjenost uporabe interneta in s tem tudi socialnih omrežij, saj je v začetku leta 2016 kar 75 % ljudi starih od 16 do 75 let bilo uporabnikov interneta.
Socialna omrežja posameznikom omogočajo vzpostavitev podpirajočih medsebojnih odnosov, ki pa se od običajnih medsebojnih odnosov razlikujejo po tem, da gre bolj za povezanost kot za odnos in so bolj površinski in brezosebni.
Poleg prednosti in številnih pozitivnih vidikov uporabe socialne omrežij ni možno spregledati negativnih posledic, če uporaba preraste v odvisnost.
Mobilne telefonske naprave ne uporabljamo zgolj v zasebnem času in prostoru, temveč tudi v javnosti, kjer se pač nahajamo. Pri tem pride do prepletanja med zasebnim in javnim, saj naše osebne vsebine postanejo dostopne drugim osebam, ki so slučajno ob naši uporabi mobilnega telefona navzoče. Istočasno so zasebne vsebine drugih oseb dostopne nam, ko smo, ne da bi to v resnici hoteli, priče pogovorom drugih oseb.
Da gre za pomembno tematiko potrjuje dejstvo, da je pravica do zasebnosti ena izmed
temeljnih človekovih pravic.
Prav tako ne gre spregledati dejstva, da se ob vsaki uporabi mobilnih oziroma elektronskih naprav shranjujejo podatki v obliki tako imenovanih elektronskih sledi.
Ne le da se vse naše aktivnosti, ki jih opravimo s pomočjo elektronskih naprav, nehote
zabeležijo, se določeni podatki zbirajo tudi z določenim namenom. Vedno naprednejše
elektronske naprave omogočajo tudi več nadzora nad uporabniki.
Uporaba mobilnih naprav med delovnim časom omogoča uporabnikom učinkovito
usklajevanje dela, družinskega življenja in prostega časa. Uporaba mobilnih naprav v zasebne namene med delovnim časom je odvisna od vrste dela in delovnih nalog, od intenzivnosti in zahtevnosti dela pa tudi od odnosa uporabnika do dela.
Delodajalci imajo zaradi zaščite lastnega telekomunikacijskega sistema oziroma delovnih sredstev pravico do nadzora uporabe službenih sredstev za zasebne namene, istočasno pa ima zaposleni pravico do zasebnosti in avtonomije. Nujno je, da sta pravica delodajalca do zaščite njegove lastnine in pravica delavca do zasebnosti usklajeni in da ena ne prevlada nad drugo.
Iz raziskave izhaja, da je uporaba mobilnih telefonov izjemno razširjena, saj jih uporabljajo
vsi anketiranci. Prav tako raziskava potrjuje visok delež tistih, ki redno uporabljajo socialna
omrežja, med njimi prevladuje mlajša generacija, to so osebe v starostni skupini 22–30 let.
Več kot polovica sodelujočih v raziskavi je potrdila redno uporabo mobilnega telefona tudi
med delovnim časom, še tretjina pa je odgovorila, da mobilni telefon med delovnim časom
uporabljajo včasih. Iz raziskave izhaja, da le manjši odstotek, nekoliko več kot ena desetina
udeležencev raziskave, mobilnega telefona med delovnim časom ne uporablja.
Večina anketirancev je odgovorila, da zaradi uporabe mobilnega telefona med delovnim
časom ne zaostaja s svojim delom in da zaradi uporabe mobilnega telefona med delovnim
časom ne opravi manj dela. ¾ vseh sodelujočih je izrazilo mnenje, da njihovo delo zaradi
pretiranega pogovarjanja po osebnem mobilnem telefonu ne trpi.
Raziskava je potrdila eno postavljeno hipotezo, eno ovrgla, ene pa ni bilo možno niti potrditi niti ovreči. Večina udeležencev raziskave so pripadniki mlajše generacije. Na zastavljeno vprašanje o uporabi socialnih omrežij jih je velika večina odgovorila pritrdilno, medtem ko je odstotek starejših anketirancev, ki uporabljajo socialna omrežja, nižji.
Raziskava je ovrgla hipotezo, da je poglavitni razlog za nakup mobilnega telefona
priljubljenost naprave med drugimi uporabniki, torej zlitje z okolico, saj so udeleženci kot
najbolj pomembnem razlog za nakup mobilne naprave navedli funkcionalnost mobilne
naprave.
Kar se tiče tretje hipoteze iz mnenja sodelujočih v raziskavi izhaja, da uporaba osebnega
mobilnega telefona med delovnim časom ne vpliva na kvaliteto in količino opravljenega dela.

 

Download full insight