Uporaba strelnega orožja v zasebnem varovanju

V diplomski nalogi sem opisal osnovno zakonodajo na področju zasebnega varovanja, katera določa pogoje za uporabo strelnega orožja v zasebnem varovanju, in programe, po katerih se usposablja varnostno osebje tako za pridobitev orožnega lista kot za pridobitev službene izkaznice za opravljanje določenih oblik zasebnega varovanja, pri katerih lahko varnostno osebje uporablja strelno orožje v skladu z zakonom.

Zakonodaja in ostali predpisi so nastavljeni tako, da varnostno osebje, ki lahko uporablja strelno orožje, pridobi osnovna znanja za rokovanje z orožjem že ob pridobitvi orožnega lista, vendar pa je to znanje zgolj osnovno. Za pridobitev službene izkaznice za oblike zasebnega varovanja, pri katerih lahko varnostno osebje uporablja strelno orožje, pa je potrebno poleg pridobitve orožne listine opraviti še usposabljanje po programu strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega osebja za nošenje in uporabo orožja. Omenjeni program je zastavljen dobro, število porabljenih nabojev po tem programu je ustrezno, tudi taktične zahteve so ustrezne, večji poudarek pa bi bilo potrebno nameniti samemu rokovanju z orožjem in predpisati test rokovanja z orožjem, ki bi bil pogoj za samo streljanje.

Pri primerjavi usposabljanj med varnostnim osebjem, policijo in vojsko smo prišli do spoznanja, da policija in vojska namenjata več časa za samo usposabljanje. Pri tem je ključno dejstvo, da lahko vojaki, policisti in varnostno osebje, v okviru zakonskih pogojev, uporabijo strelno orožje zoper druge osebe in s tem posežejo v osnovno človekovo pravico – nedotakljivost življenja.

Policisti se s področja strelnega orožja usposabljajo v okviru programa Policist pri predmetu Policijska taktika in oborožitev. Predmet je razdeljen v dva letnika, skupno število ur teoretičnega usposabljanja je 20 ur, praktičnega usposabljanja pa je 76 ur.

Pri temeljnem strokovnem usposabljanju vojakov zavzema predmet osebna oborožitev s poukom streljanja v prvi fazi skupaj 119 ur, od tega je 22 ur predavanj in 97 ur terenskih usposabljanj in urjenj. Če se osredotočimo na usposabljanje s področja pištole, lahko ugotovimo, da se vojak v programu temeljnega strokovnega usposabljanja usposablja v obsegu 39 ur, od tega 4 ure predavanj in 35 ur terenskega usposabljanja in streljanj.

Varnostno osebje pa se za pridobitev orožnega lista usposablja 10 ur teoretično in 5 ur praktično. Če zraven tega upoštevamo še usposabljanje po programu strokovnega izpopolnjevanja varnostnega osebja za nošenje in uporabo orožja, je skupno število ur usposabljanj 19.

Redna letna streljanja pri varnostnikih so predpisana v okviru internega usposabljanja, ki ga mora zagotoviti imetnik licence, in sicer enkrat letno. To pomeni, da morajo varnostniki, ki lahko uporabljajo strelno orožje, izvesti usposabljanje s streljanjem po programu strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega osebja za nošenje in uporabo orožja. Iz tega sledi, da varnostniki streljajo najmanj enkrat letno in pri tem porabijo 48 nabojev pri streljanju s pištolo.

Če to primerjamo z vojaki, ugotovimo, da vojaki, katerim je pištola osnovna oborožitev, streljajo najmanj trikrat letno, pri tem pa porabijo 141 nabojev.

Policisti streljajo najmanj štirikrat letno, tako z dolgocevnim in kratkocevnim orožjem. Seveda pa se obseg streljanja povečuje glede na naravo dela, ki ga posameznik opravlja v policiji (npr. pripadnik specialne enote, pripadnik posebne policijske enote, itd).

Že streljanje vojakov pomeni minimum streljanj za zagotovitev neke osnovne strelske kondicije. Iz tega sledi, da sta streljanje enkrat na leto in poraba 48 nabojev, kolikor je predpisano s prej omenjenim programom, neustrezna in ne zagotavljata ustrezne strelske kondicije, posledično pa je tudi usposabljanja iz ravnanja z orožjem toliko manj.

Glede na zgoraj navedena dejstva lahko potrdimo osnovno tezo in ugotovimo, da varnostno osebje, ki v skladu z zakonom lahko uporablja strelno orožje, ni dovolj dobro usposobljeno za uporabo strelnega orožja.

Ključni predlogi pričujoče analize so

• v program strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega osebja za nošenje in uporabo orožja je potrebno uvesti in predpisati test rokovanja z orožjem, pri katerem se na predpisan način preverijo določeni postopki z orožjem, kot so polnjenje, praznjenje, postopki ob zastojih in podobno.
• Potrebno je predpisati redna letna streljanja oz. strelska kondiciranja minimalno trikrat letno, in sicer v okviru internega usposabljanja ali na kak drugačen način.
• Zasebnim subjektom, ki se ukvarjajo z zasebnim varovanjem, je potrebno predlagati, da varnostnikom, ki lahko uporabljajo strelno orožje, omogočijo streljanja vsaj enkrat na mesec.