Vodilna mapa za PDG

175

Diplomsko delo je imelo namen predstaviti vodilno mapo, ki je sestavni del projektne dokumentacije Projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vodilna mapa je bila predstavljena teoretično, kot jo določa Pravilnik o projektni dokumentaciji, kot tudi na praktičnem primeru, s katerim smo bralcu prikazali, kako obsežna in polna informacij je Vodilna mapa.
Med nastajanjem diplomskega dela smo ugotovili, da gre pri vodilni mapi za zelo kompleksno zadevo in da je od kakovostne profesionalno narejene vodilne mape in s tem tudi projekta pridobitve gradbenega dovoljenja odvisno, ali bo gradbeno dovoljenje izdano ali ne.
V uvodu diplomskega dela smo predstavili začetke kontrolirane gradnje in prve zakone, ki so to odrejali na slovenskih tleh. Kasneje smo predstavili zakone, predpise in uredbe, ki danes predstavljajo temelj kontrolirane gradnje. Z njimi odrejamo oz. realiziramo prostorske ureditve. Podrobno smo si pogledali Zakon o graditvi objektov (ZGO), ki predpisuje informacije, ki morajo biti zapisane v gradbenem dovoljenju in se morajo priložiti zahtevku za gradbeno dovoljenje. Spoznali smo tudi Zakon o urejanju prostora (ZUreP), že iz samega imena zakona vidimo, da z njim urejamo prostor, gre za odrejanje prostorskega načrtovanja in tako prešli na Pravilnik o projektni dokumentaciji, v kateri je zapisano vse o dokumentaciji, potrebnih elaboratih, izjavah, soglasjih, ki so potrebni za projekt.
Za lažje razumevanje Vodilne mape smo obširno opisali projekt pridobivanja gradbenega dovoljenja, saj je Vodilna mapa del tega projekta. Da bi dobili tudi predstavo in širino pridobitve gradbenega dovoljenja in zakaj so vse opisane predhodne informacije pomembne za gradbeno dovoljenje, smo podrobno opisali in primerjali prakso dveh evropskih držav, Italije in Nemčije.
Ugotovili smo, da je v Italiji podoben način pridobivanja gradbenega dovoljenja kot v Sloveniji, vendar vseeno manj kompleksen. Gradbeno dovoljenje je potrebno za vse vrste gradenj, razen za vzdrževalna dela. Strokovni delavec, ki prevzame vlogo odgovornega za izdajo gradbenega dovoljenja ima čas šestdeset dni, da izda gradbeno dovoljenje ali pa zahteva dopolnitev. Gradbeno dovoljenje stopi v veljavo trideset dni po izdanju. Nato ima investitor čas enega leta, da prične z gradnjo in tri leta, da gradnjo zaključi.
Kot smo povedali, postopek pridobitve gradbenega dovoljenja v Nemčiji naj ne bi bil daljši od treh mesecev. Potreben je za vse novo gradnje, ker pa je Nemčija zvezna dežela, so lahko velike razlike za gradbena dovoljenja med posameznimi zveznimi deželami. Gradbeno dovoljenje ima veljavo dveh let in če v tem času investitor ne prične z gradnjo, dovoljenje poteče.
V Sloveniji pa pri oddaji vloge, potrebujemo ogromno informacij; kot so parcelna številka, katastrska občina, podatke o vrsti zemljišča ter dva izvoda projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ugotovili smo, da je potrebno vlogo skupaj s plačilom komunalnega prispevka in projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja, vložiti na upravni enoti pristojni za naš projekt. Če je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki vsebuje tudi vodilno mapo, ki smo jo zelo podrobno opisali, narejen tako kot zahteva Pravilnik o projektni dokumentaciji in so pridobljena vsa soglasja, ne bi smelo biti težav s pridobitvijo gradbenega dovoljenja v čim krajšem času. Ta čas določa zakon in je trideset dni. Moramo pa poudariti, da to drži samo, če je je vloga popolna.
Zapišemo lahko, da zakonodaja na gradbenem področju kljub spremembam ne more in ne bo nikoli dobra za vse udeležence v gradnji. Velikokrat se ljudje ne zavedajo, kako pomembno je, da se držimo zakonov, ki odrejajo, urejajo in določajo naš bivalni prostor. Bilo bi neznosno, če bi lahko gradili brez zadržkov in brez nekaterih omejitev.
Ugotavljamo pa tudi, da čeprav ima Slovenija vse zgoraj omenjene zakone, še vedno prevečkrat prihaja do črnih gradenj. In tukaj se je smiselno tudi vprašati, zakaj oziroma ali te gradnje niso kaznovane.
Potruditi bi se morali vsi udeleženci, tako v gradnji kot pri urejanju birokracije. Na upravnih enotah bi moral biti zaposlen bolj strokoven kader, ki bi znal tolmačiti zakone in predpise, zapisane za gradnjo, tako da ne bi prišlo do različne upravne prakse. Enako velja tudi za vse strokovnjake, ki so kakorkoli povezani s projektom. Zaradi njihove površnosti in neprofesionalnosti prihaja do nepopolnih vlog in posledično do dopolnitev in zavlačevanja.
V zadnjem poglavju smo ugotovili oziroma prišli do zaključkov, ki nam omogočajo hitrejši in kakovostnejši postopek pridobitve gradbenega dovoljenja, posledica tega pa je med drugim tudi dobro narejena Vodilna mapa.
Za obravnavano temo diplomskega dela sem se odločila, ker sem ugotovila, da veliko ljudi gre v gradnjo nepripravljenih. Ne zavedajo se, da je potrebnega veliko dela; s tem imam v mislih pridobitev soglasij in informacij, ki jih je treba pridobiti pred gradnjo, da ne pride do nepotrebnih zapletov. Upam, sem bralcu pomagala in mu predstavila vodilno mapo dovolj široko in enostavno, da bodo lahko informacije koristne.

Download full insight