Energetska sanacija fasade večstanovanjske stavbe

Diplomsko delo obravnava energetsko sanacijo fasad večstanovanjskih stavb kot enega ključnih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti, zmanjšanja stroškov ogrevanja in za doseganje višje kakovosti bivanja. Sanacija neposredno vpliva na toplotne izgube in trajnost stavbnega ovoja, zato je bil namen raziskave celovito oceniti vpliv izbire izolacijskega materiala in fasadnega sistema na stroške, izvedljivost, časovno učinkovitost in dolgoročne koristi.

Poseben poudarek je bil na primerjavi med ekspandiranim polistirenom (EPS) z vgrajenimi požarnimi barierami ter kameno volno. Rezultati so pokazali, da je fasada z mineralno volno v povprečju 30–46 % dražja od sistema EPS, a prinaša večjo požarno varnost, boljšo paroprepustnost in daljšo trajnost.

Kljub višjim začetnim stroškom se investicija dolgoročno izkaže kot utemeljena. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je izvedba z mineralno volno hitrejša in organizacijsko manj zahtevna kot pri sistemu EPS.

V raziskavi je bila posebej izpostavljena tudi uporaba novih tehnologij, predvsem kombinacija brezpilotnih letalnih sistemov (dronov) in umetne inteligence za pregledovanje fasad. Ta pristop se je izkazal kot bistveno hitrejši, natančnejši in varnejši od tradicionalnih metod ter predstavlja pomemben korak k digitalizaciji gradbeništva in preventivnemu vzdrževanju stavb.

Glavne ugotovitve potrjujejo, da energetska sanacija fasad ni zgolj tehnični ukrep, ampak kompleksen proces, ki vključuje ekonomske, okoljske in organizacijske vidike. Pri odločanju o investiciji je treba poleg stroškov upoštevati zakonodajne zahteve, možnosti subvencij ter dolgoročne trajnostne učinke, kot sta manjši ogljični odtis in izboljšana kakovost urbanega prostora.

Diplomsko delo tako potrjuje postavljene hipoteze in hkrati ponuja smernice za prakso: premišljena izbira materialov, celostno načrtovanje sanacij ter vključevanje naprednih tehnologij.

Energetska sanacija zahteva interdisciplinaren pristop, ki združuje tehnično znanje, ekonomsko presojo in sodobne digitalne rešitve, hkrati pa odpira priložnosti za nadaljnje raziskave na področju umetne inteligence in novih izolacijskih materialov.