Kako davki vplivajo na gospodarstvo? – Primer davka na sladke pijače v Sloveniji

Računovodja

Študent: Nea Podvršnik Banko

Nea Podvršnik Banko je diplomantka Višje strokovne šole Academia Maribor, program Ekonomist - modul Računovodstvo. Svoje diplomsko delo je zagovarjala v septembru 2025.

PDF

Diplomsko delo Nea Podvršnik Banko

Diplomsko delo z naslovom Kako davki vplivajo na gospodarstvo? – primer dviga davka na sladke pijače v Sloveniji obravnava vlogo davkov kot instrumenta javnih financ, s poudarkom na gospodarskih, zdravstvenih in družbenih učinkih uvedbe davka na sladke pijače.

Ukrep, ki je začel veljati 1. januarja 2025 z zvišanjem DDV z 9,5% na 22% za pijače z dodanim sladkorjem ali sladili, je sprožil razprave o vplivu na potrošnjo, proizvajalce, proračun in javno zdravje.

Cilji raziskave vključujejo razjasnitev pomena davkov v Sloveniji, pregled zgodovinskega in pravnega okvira obdavčitve, analizo uvedbe davka doma in v tujini (npr. Združeno kraljestvo) ter oceno njegovih učinkov. Oblikovane so bile štiri hipoteze: (1) zgodovinski razvoj davkov je povezan z gospodarskim razvojem (primer Estonije), (2) davek vpliva na obseg prodaje, (3) podjetja sprejemajo strategije za uravnavanje stroškov, (4) davek vpliva na prerazporeditev kadrovskih virov v prehrambeni industriji.

Metodologija vključuje analizo javnih podatkov, študijo primera, primerjalno analizo ter empirično raziskavo z vprašalnikom (102 anketirancev). Ugotovitve kažejo, da je slovenski davčni sistem usklajen z evropskimi standardi. Davek je med potrošniki slabo sprejet – večina zazna podražitev, a le manjšina zmanjša porabo, kar kaže na omejen vedenjski in zdravstveni učinek.

Podjetja poročajo o minimalnem vplivu na prodajo, a se prilagajajo z višjimi cenami, spremembo embalaže in razvojem zdravih alternativ. Primerjava z Estonijo potrjuje povezavo med davčno politiko in gospodarskim razvojem.

Zaključek poudarja, da ukrep ne dosega v celoti javnozdravstvenih ciljev in je predvsem fiskalno naravnan. Izraženo je nezaupanje v namensko porabo sredstev, kar kaže na potrebo po večji transparentnosti in boljši komunikaciji države.

Za večjo uspešnost bi bilo smiselno uvesti dopolnilne ukrepe, kot so ozaveščanje, spodbude za reformulacijo izdelkov ter javno poročanje o porabi davčnih prihodkov. Ker gre za relativno nov ukrep, bi bilo priporočljivo anketo ponoviti čez nekaj let, da bi pridobili realnejše in dolgoročne podatke o učinkih.

Diplomsko delo Nea Podvršnik Banko

PDF

Diplomsko delo Nea Podvršnik Banko

Želite biti obveščeni o novicah na Academii?

Ko bo kaj novega vam to enostavno sporočimo na vaš e-naslov.

X

Close

Vas zanima študij pri nas?

Izpolnite spodnji obrazec za prijavo v program. V roku enega dneva vam bomo posredovali vse potrebne informacije o vpisu.

  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.
  • Vaši osnovni podatki

Close

Newsletter

  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.