Ocena tveganja za namizni vrtalni stroj

V diplomskem delu sem opisal namizni vrtalni stroj ter se posvetil predvsem oceni tveganja za ta stroj; saj se je zaradi velike dostopnosti stroja uporabnikom povečalo število poškodb na stroju. Z oceno tveganja sem identificiral vse nevarnosti na stroju, od transporta do končne demontaže stoja. Pri oceni tveganja sem prišel do zaključka, da je zelo pomembno, da je uporabnik seznanjen z vsemi nevarnostmi, ki so možne na tem stroju, ker če uporabnik upošteva vsa navodila in primerno varovalno opremo, je ocena tveganja na namiznem vrtalnem stroju sprejemljiva. Po raziskovanju in tehnični izvedbi ocene tveganja sem ugotovil, da kljub upoštevanju navodil za varno uporabo obstaja veliko tveganje poškodbe ob menjavi hitrosti vrtljajev stroja, saj se ob odprtju pokrova ne izklopijo vrtljivi deli.
Ob preučevanju problema visokega tveganja na namiznem vrtalnem stroju sem opazil, da proizvajalci strojev raje napišejo strožja in natančnejša navodila za uporabo in jasnejša opozorila, kot da bi dodali na stroju varnostno stikalo. Sklenil sem, da do tega prihaja zaradi nižjih proizvodnih stroškov v primeru, da proizvajalci podajo le opozorila in ne dodajo varnostnega stikala. Zaradi možnega zmanjšanja tveganja sem se odločil za vgradnjo varnostnega stikala. Z vgradnjo varnostnega stikala na pokrovu sem dosegel, da je tveganje odpravljeno, saj ob odprtju pokrova varnostno stikalo izklopi vrtljivi del. S tem je ocena tveganja znižana s 70 na 21, kar pomeni tveganje sprejemljivo. Pri raziskavi sem se osredotočil na tri hipoteze:

• Pravilna uporaba stroja znatno zmanjša delež poškodb.

Kadar se posameznik pred uporabo stroja ustrezno informira o rabi stroja ter natančno in v celoti prebere navodila, je možnost, da pride do poškodbe med samim delom za strojem, nižja, kot pa če bi začel uporabljati stroj brez kakršnega koli znanja o stroju in njegovem funkcioniranju. Kajti v navodilih še posebej jasno piše, kako je treba stroj varno uporabljati in na kaj je še potrebno biti posebno pozoren. Po navadi so priložene tudi slike za lažjo predstavo, da uporabnik res ve, kaj natančno je mišljeno pod samo predstavitvijo stroja.

• S primerno analizo ocene tveganja zmanjšamo nastanek nevarnosti pri delu.

Z analizo ocene tveganja se osredotočimo na vse možne nevarnosti in tveganja, ki lahko nastanejo z uporabo stroja in v njegovi bližini. Na ta način preučimo, kje lahko pride do nevarnosti, in jih poskušamo odpraviti ali pa jih vsaj omejiti v največji možni meri, ki je še sprejemljiva za varno delo uporabnikov. Tako je možnost, da pride do poškodbe, zmanjšana.

• Pravilna priprava k delu zmanjša poškodbe pri delu.

Za manjšo možnost poškodbe pri delu mora biti posameznik dobro informiran in usposobljen za delo za strojem, biti mora spočit in zdrav, nositi varovalno opremo in poznati navodila za delo s strojem. Po prihodu za stroj mora delavec preveriti, če delujejo vse varnostne komponente na stroju in stikala. Delovno okolje mora biti čisto in urejeno.
S tem sem vse tri hipoteze sprejel.

Večja tveganja, ki privedejo do hujših telesnih poškodb, bi bilo potrebno v prihodnosti popolnoma odstraniti in omejiti. Uporabnike bi bilo potrebno bolje zaščititi, ne glede na dodatne ekonomske stroške ob izboljšanju vgrajene varnosti. Stroji bi se po mojem mnenju morali začeti razvijati tudi v smeri povečane varnosti, saj so dandanes stroški za na primer dodatno varnostno stikalo na stroju, če pride do nepravilnega delovanja ali incidenta, majhni v primerjavi s tem, da se izboljša varnost upravljalcev strojev in s tem zmanjša delež poškodb, tudi takšnih s težjimi telesnimi posledicami, ki so lahko dolgotrajne.
Zaključim lahko, da je ocena tveganja za posamezni stroj pomembna tako za uporabnike namiznega vrtalnega stroja kot tudi za njegove načrtovalce.