Povečanje zmogljivosti 3D tiskalnika

V diplomskem delu z naslovom Povečanje zmogljivosti 3D-tiskalnika je obravnavana primerjava tovarniškega in modificiranega 3D-tiskalnika z dodeljenimi programskimi pogoji in če so pri dodelanem 3D-tiskalniku kakšne izboljšave v primerjavi s tovarniško različico.

Na začetku bo podrobno predstavljena zgodovina 3D-tiskalnikov, od kod prihaja ideja in kako je prišlo to prvih prototipnih 3D-tiskalnikov. Prav tako bom opisal osnove 3D-tiskalnikov, kaj ti sploh so in kako se splošno gledano lahko izdela model v programski opremi ter po katerih postopkih lahko virtualni 3D-model spravimo v dejanski izdelek.

Poudarek bo predvsem na različnih tehnologijah 3D-tiskanj, opisu delovanja, razlikah v namenu uporabe in naknadne obdelave ter prednostih in slabostih vsake različne tehnologije. Sledi veliki nabor različnih materialov oziroma filamentov za 3D-tiskanje, opis fizikalnih značilnosti in primerne uporabe za tiskanje.

Naslednje poglavje bo o prednostih in slabostih o 3D-tiskanju v industriji nasploh ter opis z vidika programske opreme za modeliranje 3D-modelov, kaj sploh je modeliranje, vrste različnih modeliranj, programskih oprem in datotečnih formatov za shranjevanje digitalnih modelov.

Opredeljen bo 3D-tiskalnik, njegove tovarniške lastnosti in sposobnosti, zatem pa sledi podrobni opis izhodiščnega modela, priprav na tisk in spremljanje procesa tiskanja. Sledi poglavje o tiskanju dodatkov za 3D-tiskalnik, podrobni opis funkcionalnosti in porabljenega časa in materiala ter posamične slike modela v programski opremi in fizičnem tiskanem izdelku.

Nato se bodo tiskani dodatki nameščali na osnovni 3D-tiskalnika, hkrati pa se bo začel proces tiskanja novega izhodiščnega modela pod enakimi programskimi pogoji, ki so bili prisotni pri osnovnem 3D-tiskalniku.

To poglavje bo vsebovalo tudi opis efektivnosti dodatkov ter podrobni opis primerjave izhodiščnega modela med osnovnim in dodelanim 3D‑tiskalnikom.

Iz ekonomskega vidika bo tudi omemba faktorjev za postavitev cene končnega izdelka, kot so potrošna elektrika, cena filamenta, vključevanje cene v vzdrževanje delov 3D‑tiskalnika, urna postavka in dobiček. Prisoten bo teoretičen primer postavljene cene na dokončan izdelek.

Cilj dela je opredeliti, ali se res lahko 3D-tiskalnik izboljša samo z vidika dodajanja 3D-tiskanih kosov in ponazoriti primerjavo osnovnega ter dodelanega 3D-tiskalnika.