Uporaba sistemov iz kamene volne za zaščito pred širjenjem požara v poslovno–hotelskem objektu

Tema diplomskega dela zajema pasivno požarno zaščito objektov, v smislu preprečevanja prehajanja in širjenja požara. Sami lahko ocenimo posledice v primeru, da zagori celotna stavba, kot pa da je ogenj omejen v enem prostoru, v katerem požar dosti hitreje pogasimo.

Evakuacija ljudi poteka bistveno varneje in hitreje, kadar je ogenj omejen na čim manj požarnih sektorjev.

Kot sam naslov razkriva, uporabljamo v našem podjetju mehko-pregradne sisteme iz kamene volne. To ne pomeni, da uporabljamo samo plošče iz kamene volne, ampak se poslužujemo tudi drugim materialom odpornim na ogenj, kot je grafit in materiale (premazi), ki so bazirani na vodni osnovi.

Pri pisanju diplomskega dela me je pritegnilo tudi dejstvo, da kamena volna ni toliko škodljiva za dihala, kot sem sprva predvideval. Tehnologija izdelave materialov iz kamene volne se skozi leta vse bolj spreminja, zato so tudi končni izdelki manj škodljivi za človeka in okolje.

Z uporabo požarno odpornih materialov zapolnimo odrtine, ki so potrebne za potek elektroenergetskih in strojnih inštalacij.

Sprva sem se v diplomskem delu hotel usmeriti samo na dostopnost pri zapiranju odprtin iz betona in opeke, vendar sem se kasneje odločil, da preučim še odprtine iz križno lepljenega lesa, izvedene v kombinaciji z mavčno-kartonskimi ploščami.

Prav konstrukcije iz križno lepljenega lesa so me med pisanjem diplomskega dela navdušile, saj sem si težko predstavljal njihovo požarno odpornost, ki se je na moje dvome izkazalo za presenetljivo dobro.

Glede odprtin oziroma prebojev v požarnih sektorjih smo si v našem podjetju enotni, da so načrtovane kot premajhne, glede na velikost in količino inštalacij, ki skoznje potekajo, ter da je dostop do nekaterih odprtin praktično nemogoč.

Predvsem se ta nedostopnost pojavlja pri adaptacijah in dozidavah objektov, kadar je potrebno zaradi različnih vzrokov napeljati bodisi elektroenergetske ali strojne inštalacije in so le-te v napoto pri samem dostopu do odprtin.

Z mentorjem v podjetju sva se strinjala, da bi bilo bolje, če bi bile odprtine za nekaj centimetrov v dolžino in širino večje, saj bi se s tem znatno zmanjšal čas vgrajevanja plošč iz kamene volne. Tudi končni izdelek (popolno zatesnjena odprtina) bi bil strokovno bolj kvalitetno izveden.

Verjetno bi bilo smotrno, da se na tem področju posveti več časa načrtovanju lokacij lukenj in njihove velikosti. Posledično bi se tudi stroški materialov nosilnih konstrukcij zmanjšali.