Primerjava dveh kanalizacijskih sistemov na anglomeraciji Zakob – Zlatar

Gradbeništvo

Študent: Nasmir Hodžić

Nasmir Hodžić je diplomant Višje strokovne šole Academia Maribor, program Gradbeništvo. Svoje diplomsko delo je zagovarjal decembra 2023.

PDF

Diplomsko delo Nasmir Hodžić

Osnova za moje diplomsko delo je projekt Izgradnja dveh kanalizacijskih sistemov na aglomeraciji Zabok-Zlatar. Gre za izgradnjo enega od večjih projektov na Hrvaškem, ki ga izvaja podjetje CGP, d. d., iz Novega mesta, pri katerem sem tudi sam zaposlen. S samo izgradnjo tega sistema bo ves okraj pridobil ogromno, predvsem bo izboljšana kvaliteta bivanja z vidika ekologije.

Na začetku diplomskega dela sem opisal sistem delovanja različnih kanalizacijskih sistemov in splošni vpliv na okolje ter stvari, ki vplivajo na izbiro ustreznih materialov. Prav tako sem raziskoval zakonodajo s področja izgradnje kanalizacij in vodovoda.

Pri tem sem ugotovil, da ima vsaka panoga obsežno lastno zakonodajo. Na srečo je danes večina teh zakonov in predpisov dostopna v elektronski obliki. V teoretičnem delu sem opisal tudi, kako in zakaj je pomembna izbira skupine za uspešno delo, ter kateri kadri so potrebni pri tako velikih projektih.

Pri tem je zelo pomembna varnost in zdravje sodelujočih pri projektu, za kar tudi obstajajo zakoni in predpisi, kot tudi izobraževanja vseh udeležencev.

Na podlagi dokumentacije, ki sem jo pridobil pri tem projektu, sem podrobno predstavil terminsko planiranje, terminske osnove kot tudi terminsko planiranje na samem objektu.  S pomočjo pridobljenih praktičnih spoznanj v okviru študija in delu v praksi sem izvedel kompilacijo in komparacijo spoznanj.

Tako sta pri izdelavi teoretičnega dela uporabljeni deskriptivna metoda ter komparativna metoda za primerjavo različnih kanalizacijskih sistemov.

Empirični del diplomskega dela vsebuje primer eksplorativne študije primera, ki temelji na primeru pravilne izbire kanalizacijskega sistema. Za ta primer sem izvedel časovne in stroškovne ocene za tlačno in gravitacijsko kanalizacijo ter oceno vpliva na okolje pri izbiri čistilne naprave.

Na ARSO pravijo, da se v zadnjih letih s postopki sekundarnega ali terciarnega čiščenja očisti čedalje več odpadne vode, medtem ko postopkov samo primarnega čiščenja ni več. Postopkov terciarnega čiščenja odpadnih voda v letu 2000 v Sloveniji skoraj ni bilo, v letu 2019 pa je bilo po takih postopkih prečiščenih 72 % odpadne vode ali 113 milijonov m3 odpadne vode.

To pomeni, da se je količina odpadne vode, ki je bila prečiščena s postopki sekundarnega čiščenja, od leta 2000 povečala za 150 %.

V krovnem delu je opravljena obsežna raziskava o tem, kako lahko izdelava kanalizacijske in čistilne naprave izboljšuje pogoje bivanja z vidika ekologije ter izboljšuje kakovost življenja.


 

Diplomsko delo Nasmir Hodžić

PDF

Diplomsko delo Nasmir Hodžić

Želite biti obveščeni o novicah na Academii?

Ko bo kaj novega vam to enostavno sporočimo na vaš e-naslov.

X